V idealnih pogojih (tj. dobra toplotna izolacija ovoja stavbe in energetsko učinkovita okna, kvalitetno in strokovno postavljena toplotna črpalka, temperature nad lediščem …) lahko toplotna črpalka izkoristi skoraj do 80% energije iz okolice. V slabših pogojih (tj. slaba toplotna izolacija ovoja in energetsko potratna okna, nizke temperature…) lahko ta izkoristek pade na okoli 50%. Ampak tudi 50% brezplačne energije je boljše kot 0%, mar ne?
Prednosti toplotnih črpalk
Toplotna črpalka uporablja brezplačno toplotno energijo, shranjeno v okolici.
1Na primer: pri toplotni črpalki s sezonskim koeficientom učinkovitosti 4 (SCOP = 4) dobimo pri vloženi 1 kWh pogonske energije (elektrika, plin), 4 kWh toplotne energije za ogrevanje/hlajenje.
2Z uporabo brezplačne sončne energije iz okolice, lahko zmanjšamo stroške ogrevanja.
3Izkoriščanje toplote iz okolice zmanjšuje potrebe po energiji iz drugih virov (npr. fosilnih) kar pomeni tudi zmanjšanje emisij škodljivih snovi / plinov.
4Toplotna črpalka lokalno ne proizvaja izpušnih plinov ali prahu.
5Dva sistema v enem: toplotna črpalka pozimi ogreva, poleti pa (lahko tudi) hladi.
6Odlična rešitev za novo zgrajene stavbe.
7Toplotna črpalka je enostavna za uporabo, saj ob njeni uporabi ne potebujemo prostora za skladiščenje energentov.
8Večina distributerjev električne energije ponuja posebno (cenejšo) tarifo za omrežno napajanje toplotnih črpalk.
Omejitve toplotnih črpalk
Učinkovitost ogrevalnega sistema s pomočjo toplotne črpalke je odvisna od več parametrov:
1Klimatski pogoji.
2Temperatura predtoka orgevalnega sistema.
3Učinkovitost toplotne črpalke.
4Potrebna toplotna moč za ogrevanje skozi ogrevalno sezono
5Želena notranja temperatura ogrevanega prostora.
6Kakovost vgradnje.
7Za delovanje toplotnih črpalk je potrebna pogonska energija (plin, elektrika), ki se večinoma proizvaja iz fosilnih virov.
Višja kot je stopnja koeficienta učinkovitosti SCOP, boljša je t..i. ekološka bilanca toplotne črpalke.
8Toplotna črpalka ob svojem delovanju tudi vpliva na naravo. Pri vgradnji toplotne črpalke zemlja-voda in voda-voda je treba upoštevati, da kolektorji ob delovanju hladijo/ogrevajo vir okoli sebe in vplivajo na življenje v okolici kolektorja*.
9Zelo pomembna je strokovnost pri vgradnji, da tekom delovanja ne bi prišlo do negativnega vpliva na okolja (npr. izlivanje delovnega sredstva v okolje).
* Lahko se zgodi, da vam spomladi vrt ozeleni nekoliko pozneje kot pri sosedu, ki pod vrtom nima kolektorje za toplotno črpalko zemlja-voda, voda-voda posebej, če se oni nahajajo preblizu površja zemlje.
Nasveti za doseganje prednosti toplotnih črpalk
Dobro načrtovanje poveča učinkovitost sistema in zmanjšuje stroške investicije.
1Pred obnovo ogrevalnega sistema je priporočljivo najprej toplotno izolirati hišo in zamenjati okna s toplotno učinkovitejšimi.
2Vključite ekološke vidike v vse faze načrtovanja oz. projektiranja.
3Prepustite vgradnjo in končno nastavljanje sistema regulacije strokovnjaku za toplotne črpalke. Vgradnja mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in po navodilih proizvajalca.
4Pred zagonom se spoznajte s sistemom regulacije temperature saj s tem prispevate k učinkovitejšemu delovanju toplotne črpalke.
Ugotovitev
Da bi vaš sistem ogrevanja s toplotno črpalko deloval učinkovito, je izjemno pomembno, da pravilno načrtujete namestitev. Najboljše je, da se v tem segmentu posvetujete oz. sodelujete z več strokovnjaki, ki vam bodo svetovali z različnimi pogledi. Aspekti, na katere morate biti pozorni, so odvisni od primera do primera in so različni glede na to ali objekt sanirate ali pa gre za novogradnjo.
Toplotne črpalke – slabosti →
Toplotne črpalke – energijske nalepke →
Porabi manj
PRIMER / Toplotna črpalka zrak-voda: Starejša hiša brez izolacije s 100 m2 ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na kurilno olje. S toplotno črpalko zrak/voda bi na leto prihranili približno 2.300 €. Ocena investicije je 4.700 €, povrnitev investicije pa v 2 letih.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj preverite na lastnem primeru koliko denarja, energije in emisij CO2 bi lahko prihranili v primeru, da vgradite toplotno črpalko za centralno ogrevanje.
PRIMER / Hibridna toplotna črpalka: Starejša hiša brez izolacije s 100 m2 ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na plin. S hibridnio toplotno črpalko bi na leto prihranili približno 1.700 €. Ocena investicije je 6.000 €, povrnitev investicije pa v 3-4 letih.
V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov.
ZA VAS SMO PREVERILI
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA: V kolikor razmišljate o vgradnji zračne toplotne črpalke preverite pakete “Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov+” ali “Toplotne črpalke za sanitarno vodo+” , ki jih omogoča Energija plus. V paketu so združili možnost ugodnega nakupa zračne toplotne črpalke Thermia iTec in cenejšo elektriko.
Zveza potrošnikov Slovenije je cene v omenjenem paketu ocenila kot zelo ugodne.
Za več informacij pišite na info@energijplus.si ali obiščite prodajna mesta.
HIBRIDNA TOPLOTNA ČRPALKA: V primeru, da se ogrevate na plin preko plinovoda ali uporabljate plinohram in želite trajno znižati stroške ogrevanja, preverite pri Plinarni Maribor ali Istrabenz plinih paket s hibridno toplotno črpalko Daikin Altherma / energijski razred A++ za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. V tem primeru boste lahko zadržali obstoječ plinski kotel pri računu za plin pa boste prihranili do 45%.
Oglasno sporočilo
Finančne spodbude
Preverite nepovratne finančne spodbude občanom za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ki jih omogoča Ekosklad. Za toplotne črpalke so trenutno na voljo nepovratna sredstva 54SUB-OB17.
Svetovalna mreža ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko Sklada, vam omogoča brezplačno svetovanje v vam najbližji svetovalni pisarni. Najbližjo svetovalno pisarno najdete na spletni strani Ekosklad.
Zanimiva dejstva
V primerjavi z 2015 se je značilno zmanjšal delež anketirancev, ki uporabljajo klasični kotel na trdna goriva (2017→23 %; 2015→30 %), medtem ko se je povečala uporaba toplotnih črpalk zrak-voda (2017→9 %; 2015→5 %), voda-voda (2017→5 %; 2015→3 %), zemlja-voda (2017→1 %; 2015→0,2 %) in kondenzacijskega kotla (2017→5 %; 2015→3 %).
Mogoče te še zanima
