Pavlovnija – (potencialni) energent prihodnosti
Pavlovnija je hitro rastoče drevo izjemnih lastnosti, ki je v zadnjih nekaj letih pritegnilo veliko zanimanja kot energent prihodnosti, a so nasadi v srednji Evropi še vedno premajhni, da bi lahko pridobili zanesljive informacije o kakovosti lesa in njegovih ekonomskih koristih.
Zaradi velikega povpraševanja po lesni surovini in kot posledica skrbi za ekološko stanje evropskih gozdov se je zanimanje za hitrorastoče drevesne vrste, ki bi se uporabljale v lesni industriji oz. kot energent, izjemno povečali. Nasadi pavlovnije bi lahko v kratkem času zagotovili veliko visokokakovostnega lesa in zaščitili gozdove pred prekomernim krčenjem.
Kratka zgodovina
Pavlovnija (Paulownia tomentosa, tudi Paulownia imperialis) izvira iz zahodne Kitajske, od koder se je njena uporaba razširila v Korejo in na Japonsko. V prvi polovici 19. stoletja je zdravnik, botanik in japonolog Philipp Franz von Siebold prinesel drevo na Nizozemsko in ga poimenoval po takratni nizozemski princesi in kasnejši kraljici Anni Pavlovni.
Pavlovnija je bila najljubše drevo avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki jo je zasadil v vseh središčih avstrijske monarhije. Na Japonskem se list pavlovnije pogosto pojavlja kot simbol na grbih in znakih, kot je npr. znak japonskega premierja.
Glavne značilnosti in uporaba
Pavlovnija velja za najhitreje rastoče listopadno drevo na svetu. V osmih do desetih letih doseže povprečno višino od 15 do 20 m in premer od 30 do 60 cm. V mladosti pavlovnija zraste do 4 m na leto. V tropskih območjih lahko doseže višino do 50 m, premer njenega debla pa lahko doseže tudi do 2 m. Močne in starejše rastline niso zahtevne; odporne so na temperature do -20 °C, sušna obdobja ter bolezni in škodljivce.
Pavlovnija cveti od aprila do maja. Vijolični zvončasti cvetovi so dolgi od 5 do 7 cm in imajo vonj po vanilji.
Debele veje tvorijo široko in okroglo krošnjo. Dlakasti listi v obliki srca so v povprečju dolgi od 15 do 30 cm in široki od 10 do 20 cm. Zaradi svoje velikosti listi absorbirajo 10-krat več emisij CO2 kot druge drevesne vrste.
Na Kitajskem in na Japonskem so iz pavlovnije izdelovali pohištvo in proti ognju odpornejše omare za shranjevanje kimonov, saj je njeno plamenišče višje kot pri drugih drevesnih vrstah (pribl. 400 °C). Danes v določenih delih ZDA iz pavlovnije izdelujejo papir, v Avstraliji pa čolne in deske za surfanje.
Današnja uporaba in povezani razlogi:
- izdelava pohištva / enostavna obdelava,
- proizvodnja glasbil / dobre akustične lastnosti,
- proizvodnja čolnov in desk za surfanje / ne vpija vode kot druge vrste lesa,
- zdravila proti kašlju in astmi / listi vsebujejo zdravilne lastnosti,
- biomasa / hitro raste in se hitro suši.
Les pavlovnije je lahek (pribl. 310 kg/m³), trden, stabilen, težko vnetljiv, močan, gladek in odporen na mehanske obremenitve. Lahko se suši in obdeluje, se ne zvija, ne poka in se pri sušenju ne deformira.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da še vedno nimamo dovolj zanesljivih podatkov o kakovosti lesa, pridobljenega iz nasadov v naših podnebnih razmerah, niti podatkov o pričakovanih ekonomskih učinkih od prodaje lesa. Različni spletni viri navajajo, da ima pavlovnija dobro energetsko vrednost, vendar občasni prispevki v strokovni literaturi pavlovnijo pogosteje uvrščajo v kakovost srednjega razreda (kot npr. breza) in ji pripisujejo nizko energetsko vrednost (kot npr. vrba in topol).
Pavlovnija v Evropi
Pavlovnija se v Evropi uporablja izključno v dekorativne namene v parkih in mestih. V zadnjih letih je bilo zasajenih več nasadov na območju jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Srbija, Romunija) in srednje Evrope (Avstrija, Nemčija), kjer preverjajo možnosti za njen boljši gospodarski izkoristek, npr. v vlogi energenta ali surovine za uporabo v lesni industriji.
V Ameriki in Avstraliji so vrsto Paulownia tomentosa opredelili kot agresivno in invazivno. Ta vrsta je tudi v Sloveniji in v vsej Evropi uvrščena na Opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst, čeprav prevladuje mnenje, da je v evropskih podnebjih manj invazivna. Invazivne tujerodne vrste pomenijo grožnjo za naravne slovenske gozdove, zato je njihovo sajenje v gozdovih in v njihovi bližini prepovedano.
Študije iz Združenih držav kažejo, da je navadna pavlovnija (Paulownia tomentosa) v določenih pogojih lahko invazivna in ogroža avtohtone vrste, na primer na odprtih, neizkoriščenih območjih in ko je zemljišče suho (npr. v primeru gozdnega požara). V Nemčiji so opazili nenadzorovano širjenje populacije na prostem, v bližini mest in vzdolž železniških tirov. Zaradi občutljivosti na senco domnevamo, da imajo domače drevesne vrste v slovenskih gozdovih še vedno prednost v primerjavi s pavlovnijo.
Pridelovanje pavlovnije na nasadih
Zanimanje za gojenje pavlovnije v nasadih v gospodarske namene se je v Evropi znatno povečalo, zato pričakujemo, da se bo s tem povečalo tudi število različnih raziskav na botaničnih, biotehničnih ali gozdarskih inštitutih, ki bi omogočile zbiranje zanesljivih podatkov o nekaterih vrstah pavlovnije, načinu gojenja in kakovosti lesa.
Pavlovnija najbolje uspeva na odprtem, prostem, svetlem, praznem prostoru brez sence, v toplih in suhih krajih in na nizki nadmorski višini (do 800 m), kot so kraji, kjer je možno gojenje trte. Vzgoja pavlovnije, ki ima kvalitetnejši les, je pogojena z boljšo kakovostjo sadik, strokovno vzrejo in intenzivno nego v prvih letih rasti. Idealen čas za njeno sajenje je od aprila do začetka septembra. Mlade rastline moramo zaščititi pred plevelom in pomladansko zmrzaljo.
Hmmm
Pavlovnija mogoče nima najboljše kurilne vrednosti, vendar je na videz lepa, njen les pa se hitro suši. Poskrbeti moramo, da je vrt dovolj velik, izbrati moramo prostor brez sence in si priskrbeti neinvazivno vrsto.
Za pridobivanje kakovostnega lesa priporočamo vzgojo tistih vrst pavlovnije, ki ne samo hitro rastejo, ampak so tudi prilagojene našim podnebnim razmeram, kot so nizke temperature in mraz. Kakovost lesa je odvisna tudi od kakovosti sadik. Pomembno je, da kupljene rastline prihajajo iz zanesljive drevesnice, ki v idealnih razmerah sodeluje tudi s katero od uradnih ustanov.
Osnovni cilj gojenja v nasadih je dobiti dolga, ravna drevesa brez vej, ki se lahko uporabljajo za različne namene. Za ta namen priporočamo naslednje vrste:
- Paulownia elongata
- Paulownia Shan Tong (hibrid p. Elongata in p. Fortunei)
- Paulownia 9501 (hibrid p. Elongata in str. Fortunei)
Priporočilo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporoča vzgojo vrst in hibridov pavlovnije, ki so dokazano sterilni.
Prednosti
- Kot mlado drevo pavlovnija hitro raste in je primerna za rezanje po osmih letih.
- Les vsebuje zelo malo vlage, zato je zelo suh.
- Na mestu požaganega drevesa, se oblikuje novo drevo, zato ni potrebe po presajanju.
Slabosti
- Nezadostno raziskano tveganje nenadzorovanega širjenja v Evropi (zlasti vrste Paulownia tomentosa)
- Malo znanstvenih podatkov in izkušenj z nasadi v evropskih podnebjih.
- Malo zanesljivih in izkušenih drevesnic, ki ponujajo kakovostne neinvazivne vrste.
Ugotovitev
Pavlovnija ima dober potencial, da postane drevo, primerno za gojenje na plantažah v srednji Evropi. Vendar pa je v Evropi še vedno težko najti profesionalne drevesnice, ki imajo dovolj izkušenj z križanjem rastlin, tako da dajejo tehnično dober kakovosten les v naših podnebnih razmerah. Prav tako ni veliko strokovnih podatkov o kakovosti lesa, ki se goji v naši državi za industrijsko uporabo.
Uradni viri invazivnih tujih vrst
- Gozdarski inštitut Slovenije je v okviru projekta Life Artemis objavil 10 nasvetov za lastnike vrtov glede tujerodnih vrst.
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto izdal knjižico Invazivne rastline in kmetijstvo v kateri je opisana tudi pavlovnija.
- Spletna aplikacija za osveščanje, usposabljanje in ukrepanje glede invazivnih tujerodnih vrst v gozdu: invazivke.si.
Dobra tretjina anketiranih slovenskih gospodinjstev uporablja lesno biomaso kot glavni vir energije za ogrevanje.
Porabi manj APP
PRIMER / Toplotna črpalka zrak-voda: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na kurilno olje. S toplotno črpalko zrak/voda bi na leto prihranili približno 2.300 €. Ocena investicije je 4.700 €, povrnitev investicije pa v 2 letih.
PRIMER / Hibridna toplotna črpalka: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na plin. S hibridnio toplotno črpalko bi na leto prihranili približno 1.700 €. Ocena investicije je 6.000 €, povrnitev investicije pa v 3-4 letih.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj preverite na lastnem primeru koliko denarja, energije in emisij CO2 bi lahko prihranili v primeru, da vgradite toplotno črpalko za centralno ogrevanje.
Opomba: V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov.
Mogoče te še zanima
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
You must be logged in to post a comment.