Pravilna uporaba termostatskih ventilov
Če znamo pravilno uporabljati termostatske ventile na radiatorjih, je lokalno uravnavanje temperature v ogrevalni sezoni preprosto in energetsko učinkovito.
Termostatske glave, ki krmilijo termostatski ventil, nam omogočajo enostavno lokalno uravnavanje temperature: pomagajo nam pri vzpostavitvi in vzdrževanju želene temperature v vsaki sobi. S tem ne izboljšamo zgolj toplotnega ugodja, ampak tudi možnosti za varčevanje z energijo in zmanjšanje stroškov gretja. Energetski svetovalci pravijo, da lahko v sezoni gretja prihranimo tudi do 15 % energije.
Pravilna uporaba termostatskega ventila oz. termostatske glave
- Na začetku sezone očistimo prah s termostatske glave z mehko, vlažno krpo. Če je termostatska glava čista lahko natančneje uravnavamo temperaturo.
- Okoli termostatske glave moramo zagotoviti nemoten pretok in kroženje zraka. Če je termostatska glava zakrita s pohištvom ali zavesami, se bo oskrba s toplo vodo prekinila že v radiatorju, še preden bo zrak v prostoru dosegel želeno temperaturo.
- Če želimo povečati temperaturo zraka v prostoru, nastavimo termostatsko glavo v želeni položaj (npr. na 3 ~ 20 °C). Nastavitev termostatske glave na višjo vrednost (npr. na 4 ~ 24 °C) ni energetsko učinkovita in ne prispeva k hitrejšemu segrevanju prostora.
- Če imamo v sobi več kot en radiator, nastavimo termostatske glave na vseh radiatorjih na enako vrednost. Če so termostatske glave nastavljene na različne vrednosti, bodo termostatski ventili poskušali doseči različne temperature.
- Med kurilno sezono nikoli ne izključimo termostatskega ventila (če ima termostatska glava vrednost / 0 / ), temveč nastavimo termostatsko glavo na najnižjo vrednost / * /. Zaščita pred zmrzovanjem pri nizkih zunanjih temperaturah preprečuje zmrzovanje vode v ogrevalnem sistemu.
- Zunaj kurilne sezone, ko je sistem gretja izklopljen, odprimo termostatski ventil do konca oz. do najvišje vrednosti. S tem zmanjšamo možnost blokiranja mehanizma za odpiranje in zapiranje ventila.
Ravnanje z energijo
Večina energetskih svetovalcev ponuja naslednje preproste nasvete za učinkovitejše ravnanje z energijo:
- Če je v domovanju prevroče, ne odpirajmo oken, ampak zmanjšajmo temperaturo z nastavitvijo ventilov na nižjo vrednost.
- Med prezračevanjem zaprimo termostatske ventile (položaj termostatske glave nastavimo na »snežinko« / * /).
- Prezračujmo prostore z odpiranjem okna na stežaj, prezračevanje »na kip« ni učinkovito.
- Če smo odsotni oz. če ne uporabljamo določene sobe (npr. dnevne sobe), zmanjšajmo nastavitev termostatske glave za 0,5-1 stopnjo (približno 2-4 °C).
Če ponoči ne moremo ali ne želimo popolnoma izklopiti sistema gretja in želimo, da okno v spalnici ostane odprto, lahko opazimo, da se radiatorji segrevajo, tudi ko je zunaj zelo hladno in je termostatski ventil nastavljen na najnižjo vrednost (/ * / = zaščita pred zmrzovanjem). Vloga protizmrzovalne zaščite je preprečevanje zamrzovanja v ogrevalnem sistemu. Namesto da puščamo okno odprto, pred spanjem dobro prezračimo stanovanje in, če je mogoče, ponoči odprimo vrata do preostalih delov stanovanja, ki so manj ogrevani.
NO-RO!
Če bi prej vedela, da moram poleti odpreti termostatski ventil do konca, mi ne bi do sedaj 6 ali 7 glav zablokiralo. Jaz sem jih vedno pridno zapirala!
Odgovor na vprašanje, ali naj med daljšo odsotnostjo med kurilno sezono občutno znižamo temperaturo v stanovanju, ni enostaven, saj je odvisen od različnih dejavnikov. Na primer, izguba toplote je v veliki meri odvisna od razlike med notranjo in zunanjo temperaturo zraka ter od kakovosti izolacije zunanjega ovoja stavbe.
Če na zunanjih stenah ni izolacije ali pa je izolacija šibka oz. slaba, lahko z znižanjem temperature bistveno zmanjšamo stroške gretja. Upoštevati pa moramo, da, zlasti v slabo izoliranih stavbah, ogrevanje prostora na želeno temperaturo traja dlje, ko se stene in pohištvo enkrat ohladijo. Znižanje temperature zraka pod 16 °C pa po drugi strani poveča nevarnost nastanka plesni.
Porabi manj APP
PRIMER 1 / Toplotna črpalka zrak-voda: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na kurilno olje. S toplotno črpalko zrak/voda bi na leto prihranili približno 2.300 €. Ocena investicije je 4.700 €, povrnitev investicije pa v 2 letih.
PRIMER 2 / Hibridna toplotna črpalka: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na plin. S hibridnio toplotno črpalko bi na leto prihranili približno 1.700 €. Ocena investicije je 6.000 €, povrnitev investicije pa v 3-4 letih.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj preverite na lastnem primeru koliko denarja, energije in emisij CO² bi lahko prihranili v primeru, da vgradite toplotno črpalko za centralno ogrevanje.
Opomba: V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov.
Skoraj 7 od 10 anketiranih gospodinjstev v Sloveniji z etažnim centralnim ogrevanjem, centralnim ogrevanjem ali daljinskim centralnim ogrevanjem, imajo nameščene radijatorske termostatske ventile.
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022
Mogoče te še zanima
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
You must be logged in to post a comment.