Enota decibel (dB)

Raven hrupa gospodinjskih naprav

Raven hrupa električnih naprav je za končnega uporabnika pomemben vidik saj hrup negativno deluje na naše zdravlje. Podatek o ravni zvočne moči na energijski nalepki je namenjen končnim uporabnikom, da so pri sprejemanju odločitev dobro obveščeni. Na primer, mobilne klimatske naprave lahko dosežejo glasnost tudi do 65 dB, kar večina ljudi doživlja kot hrup.

Tehnični podatki in njihov pomen kupca lahko zmede. En tak podatek je oznaka za jakost zvoka/hrupa gospodinjskih naprav, označena v decibelih. Malo končnih porabnikov ima jasno predstavo, kaj ta podatek pomeni, da je decibel logaritemska veličina in da povečanje ravni zvoka za 10 dB človek dojame kot dvakratno povečanje glasnosti zvoka.

Ob tem je potrebno vedeti, da je občutljivost človeškega ušesa odvisna od višine tona (frekvence zvoka). Zvoke z višjo frekvenco slišimo veliko bolje od zvokov z nižjo frekvenco.

Hrup je vsak zvok, ki je nekoristen, vzbuja nelagodje, moti človeka in škoduje njegovemu počutju ali zdravju. Razlika med zvokom in hrupom je subjektivna in odvisna od trenutnega razpoloženja poslušalca in od okoliščin v katerih se nahaja.  

Več o hrupu lahko preberete v priročniku Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Raven moči zvoka, oznaka decibel (dB)

Decibel (oznaka dB) označuje 10-ti del enote Bel (oznaka B). Enota Bel označuje razmerje dveh vrednosti neke količine (na primer moči zvoka) na logaritmični skali. Enota Bel je imenovana po izumitelju Alexandru Grahamu Bellu. Ker pa je enota Bel nepraktična za vsakdanjo uporabo, se večinoma uporablja enota decibel (desetina bela).

V akustiki se enota decibel uporablja za označevanje ravni različitih fizikalnih veličin kot so raven zvočnega tlaka (izraža se v paskalih, oznaka Pa) ali ravni zvočne moči zvoka (izraža se v vatih, oznaka W). Omenjene in druge fizikalne veličine koristijo inženirji pri načrtovanju električnih aparatov. Merjenje in zmanjševanje emitiranja zvoka/hrupa električnih aparatov je kompleksna in zahtevna naloga, tako da ne preseneča, da so tišji aparati po pravilu tudi dražji.

Najnižja jakost zvoka, ki ga še lahko zazna človek je 0 dB, prag bolečine pa je 120 dB. Trajno izpostavljanje zvoku jakosti 85 dB je škodljivo za naš sluh.

Raven moči zvoka po lestvici A, oznaka dB(A)

Za končne uporabnike je pomembno razumeti, da so razvite različne lestvice oziroma filtri (A, B, C …), ki označujejo raven moči zvoka glede na to kako človeški možgani interpretirajo jakost zvoka, ki ga slišijo. To pomeni, da ti filtri obravnavajo različne posebnosti človeškega sluha in merijo odzivanja na zvok približno tako, kot zvok zaznava človeško uho. Ko je uporabljeno merjenje s filtrom A, se decibeli označujejo kot dB (A).

Pomembno je razumeti, da človeško uho razlike v moči zvoka ne zaznava tako kot merilni instrumenti. Na primer, povečanje zvočne moči za 3 dB pomeni 2 kratno povečanje moči zvoka, 10 dB pomeni 10 kratno, a 20 dB 100 kratno povečanje moči zvoka. Kljub temu pa, človek dojame povečanje ravni zvoka za 10 dB oz. 20 dB šele kot 2 kratno oz. 4 kratno povečanje glasnosti zvoka. Zmanjšanje ravni zvoka za 10 dB pa človek dojame kot 2 krat tišji zvok.

Pripravili smo tabelo (na spletu lahko najdete tudi druge primerjave), da bi vam približali praktični vidik enote decibel (dB), kar vam bo v pomoč pri nakupnih odločitvah. Na primer, večina ljudi dojame raven moči zvoka električnih naprav iznad 60 dB (glasen pogovor) kot hrup.