Kaj je temperatura barve in index prikaza barv pri sijalkah

Pri izbiri sijalk imajo pomembno vlogo tudi temperatura barve bele svetlobe (izražena v Kelvinih) kot in indeks prikaza barv (CRI).

Pri izbiri ustreznih sijalk bodite pozorni na dva parametra, ki vplivata na to, kako doživljamo svetlobo. Eden od parametrov je temperatura barve, ki je izražena v Kelvinih (K) in se nanaša na to, ali je svetloba vidna kot “topla” ali “hladna”. Drugi parameter je tako imenovani indeks barvnega prikaza (CRI), kateri prikazuje kakovost svetlobe. Pomembno je razumeti, da lahko dve svetilki z isto barvno temperaturo vsebujeta različne indekse prikaza barve. Če opazimo, da je predmet nenavadne barve, ni (vedno) razlog “hladna” svetloba, ampak je lahko vzrok spekter svetlobe, ki ne ustreza spektru sončne svetlobe.

Temperatura barve

Sodobne sijalke lahko svetijo s toplimi ali hladnimi toni, ki se označujejo z barvno temperaturo in se meri v kelvinih (K). Sijalke z žarilno nitko (navadne žarnice) imajo barvno temperaturo od 2.600 do 3.000 K, pri varčnih sijalkah se ponavadi gibljejo v razponu od  2.700 K do 6.500 K, LED sijalke imajo širok spekter barvnih temperatur. Specialne LED sijalke lahko spreminjajo ton bele barve od tople do hladne s pomoč regulatorja – dimmerja.

Večina ljudi zaznava topel spekter do 3.500 K. Med 3.500 in 5.500 K zaznavajo nevtralne barve (bela).  Svetlobo nad 5.500 K pa zaznavajo kot hladno (podobno kot dnevna svetloba). Izbira barve je največ odvisna od nas samih, oz. od tega kaj nam je všeč in od tega zakaj jo bomo uporabljali:

• Nežno rumena barva (do 3.500 K) – podobna navadnimi žarnicami se priporoča za bivalne prostore.
• Nevtralna bela barva (med 3.500 K in 5.500 K) – ustvarja nekoliko močnejšo svetlobo in se priporoča za delovne prostore, ker je pri delu ponavadi manj utrujajoča za oči.
• Hladna bela barva (nad 5.500 K) – se priporoča za branje oz. za namizne svetilke, poslovne in prodajne prostore.

Ali veste zakaj se za opis barve svetlobe uporablja enota za temperaturo? Razlog je enostaven: znanstvenikom je bilo potrebno, da numerično opišejo elektromagnetni spekter oz. barvo svetlobe, ki jo odraža neko svetlobno telo. Odločili so se, da se za ta namen uporablja primerjava z elektromagnetnim spektrom svetlobe, ki ga oddaja popolnoma črno telo (Planckov sevalnik) na določeni temperaturi prikazani v kelvinih (K). Na primer: rdeče-oranžna barva plamena sveče ustreza spektru oz. barvi svetlobe, ki jo odraža črno telo na temperaturi 1.000 K, plavo nebo brez oblakov ustreza elektromagnetnemu spektru sevanja črnega telesa na temperaturi 10.000 K.