NEVARNOST MODRE SVETLOBE
Izraz »nevarnost modre svetlobe« opisuje dejstvo, da lahko modri del spektra vidne svetlobe pod določenimi pogoji fotokemično poškoduje mrežnico očesa. Žarnice ali sijalke za splošno razsvetljavo brez posebnih oznak na embalaži so varne za uporabo in ne predstavljajo nevarnosti modre svetlobe.
Človeški bioritem je prilagojen na vsakodnevno spremembo dneva in noči. Dnevna svetloba poživlja naš možganski sistem, večerna svetloba pa nas pomirja. Mrežnica človeškega očesa je občutljiva na modre valovne dolžine, ki lahko pod določenimi pogoji povzročijo fotokemično škodona očeh. Nevarnost modre svetlobe obstaja tako pri naravnih virih svetlobe (npr. pri neposrednem opazovanje popoldanskega sonca) kot tudi pri uporabi različnih umetnih virov sevanja.
Standard za varnostno razvrstitev svetlobnih virov razvršča sijalke oz. svetilke v štiri rizične skupine. Po tem standardu so sijalke za splošno razsvetljavo varne za uporabo in ne predstavljajo nevarnosti modre svetlobe, zato praviloma na embalaži nimajo posebnih oznak.
Za več informacij o rizičnih skupinah svetilk preberite članek »Fotobiološka varnost sijalk«.
POMEMBNI DEJAVNIKI ZA RAZUMEVANJE NEVARNOSTI MODRE SVETLOBE
1
Svetloba je elektromagnetno sevanje
Svetloba je elektromagnetno sevanje različnih valovnih dolžin. Bela barva je sestavljena iz sevanja valovnih dolžin celotnega vidnega spektra.
Človeško oko vidi valovne dolžine v spektru od približno 380 nanometrov (nm) do približno 750 nanometrov (nm). Ta del spektra imenujemo vidni spekter ali vidna svetloba.
Vidni spekter je brez očitnih meja med barvami. Večinoma se uporabljajo pasovi, ki predstavljajo spekter ene barve. Glavni barvni pasovi so vijolični, modri, zeleni, rumeni, oranžni in rdeči pas.
2
Modra svetloba je del dnevne svetlobe
Dnevna svetloba je sestavljena iz vseh valovnih dolžin vidnega spektra. Modra svetloba je del dnevne svetlobe oz. vidnega spektra, ki pomembno vpliva na bioritem ljudi.
Okoli poldneva je sevanje valovnih dolžin modrega pasa močno. Modra svetloba vpliva na možgane, da pošiljajo signale, ki vplivajo na budnost in aktivnost.
Intenzivnost modre svetlobe se čez dan zmanjšuje, intenzivnost rdeče svetlobe pa se povečuje. Zmanjšanje modre svetlobe vpliva na pomiritev možganov.
3
Temperatura barv je odvisna od spektra
Temperatura barve, ki jo izražamo v Kelvinih (K), opisuje, ali je bela svetloba vidna kot »topla« ali »hladna«. Temperatura barve narašča z intezivnostjo modrega dela spektra. Uporabo sijalk oz. žarnic »nevtralnih« in »hladnih« barvnih temperatur (>3.500 K) priporočamo za delovne prostore, uporabo »toplih« (<3.500 K) pa za bivalne prostore.
Spekter elektromagnetnega sevanja LED sijalk »hladnih« barvnih temperatur (> 5.500 K): del spektra modrega pasa je intenziven.
Spekter elektromagnetnega sevanja LED sijalk »tople« barvne temperature (< 3.500 K): del spektra rumenega pasa je intenziven.
NEVARNOSTI MODRE SVETLOBE
Občutljivost človeškega očesa na različne dele spektra (fotobiološka občutljivost) se razlikuje. Izraz »nevarnost modre svetlobe« opisuje dejstvo, da lahko modri del spektra vidne svetlobe pod določenimi pogoji fotokemično poškoduje mrežnico. Možnost, da svetlobni vir poškoduje mrežnico očesa, je odvisna od treh medsebojno neodvisnih dejavnikov. To so:
Količina svetlobe oz. svetloba, ki pade na mrežnico.
Čas izpostavljenosti viru svetlobe.
Skupna količina energije v modrem delu spektra.
Hej!
Prisotnost valovnih dolžin v modrem delu vidnega spektra še ne pomeni, da je vir svetlobe nujno nevaren. Do fotokemične poškodbe oči lahko pride le, če dolgo časa gledamo neposredno v vir močne svetlobe, ki v sebi prenaša velike količine modre svetlobe!
Tveganje za fotokemične poškodbe mrežnice in kože (zlasti zaradi modre svetlobe) je odvisno od funkcije tveganja. V tej funkciji ima največjo utež vidna svetloba z valovnimi dolžinami med 400 nm in 490 nm (modri del spektra).
Možnost za poškodbo očesa se pojavi, ko skupna količina energije v modrem delu spektra preseže vrednost, določeno s funkcijo tveganja.
Količina modre svetlobe, merjena na sijalkah za splošno razsvetljavo, je v večini primerov pod vrednostjo, ki jo določa funkcija tveganja.
Brez skrbi
Meritve neodvisnih avstrijskih in nemških inštitutov kažejo, da je skupna količina modre svetlobe v različnih svetilkah za vsakodnevno uporabo (vključno z LED sijalkami s »hladno« barvno temperaturo) nižja od kritične vrednosti.
V članku »Enostavni nasveti oz. ukrepi za varno uporabo svetilk« smo opisali nekaj ukrepov, ki jim moramo posvetiti posebno pozornost; še posebej, če imate otroke ali če ste občutljivi na svetlobo.
UGOTOVITEV
Prisotnost valovnih dolžin v modrem delu vidnega spektra še ne pomeni nujno, da je vir svetlobe nevaren. Dejavniki, ki vplivajo na tveganje za poškodbe oči so čas oz. dolžina izpostavljenosti viru svetlobe, količina svetlobe na enoto površine in količina energije v modrem delu spektra. Sijalke oz. žarnice za splošno razsvetljavo brez posebnih oznak na embalaži so varne za uporabo, saj ne predstavljajo nevarnosti modre svetlobe.
Za vas smo preverili
Izjemno ugodno ponudbo za visoko učinkovite LED sijalke razreda A+ za bivalne in delovne prostore si oglejte na spletni strani Energija plus, kjer so sijalke pregledno predstavljene s tehničnimi značilnostmi kot so svetlobni tok, barva svetlobe, idr.
Sijalke lahko kupite po izjemno nizkih cenah na prodajnih mestih Energije plus v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici, Radgoni in Murski soboti. Za odgovore na vprašanja in svetovanje pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 21 15 ali pišite na info@energijaplus.si.
Promocijsko sporočilo
Porabi manj APP
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj lahko na lastnem primeru preverite koliko denarja, energije in emisij CO2 bi lahko prihranili v primeru, da zamenjate staro klimo s sodobnejšo, ali pa preverite za koliko se bo povečal vaš letni račun za elektriko v primeru, da si omislite klimatsko napravo.
Mogoče te še zanima
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
You must be logged in to post a comment.