Lastna izkušnja (8): Spremljanje porabe plina in rezultati zamenjave ogrevalnega sistema

Spremljanje porabe plina / Porabimanj INFO / Ilustracija: Branko Baćović

08.09.2023 • Avtor: Branko Baćović

Lastna izkušnja (8): Spremljanje porabe plina in rezultati zamenjave ogrevalnega sistema

Za lažje spremljanje porabe plina smo se odločili za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. Prva ocena kaže, da se je poraba plina zmanjšala za skoraj polovico.

Ključni razlog za prehod s pavšalnega obračuna je, da je pri pavšalnem obračunavanju spremljanje porabe oteženo, ker je mesečna poraba ocenjena glede na prejšnje primerljivo obdobje.

Pričakovali smo zmanjšanje porabe zemeljskega plina za približno 30 odstotkov. Izračun za prvih osem mesecev kaže, da se je v primerjavi z letom 2022 poraba zmanjšala za približno 40 odstotkov.

Primer iz prakse

To je zadnji od osmih člankov, v katerih delimo svojo izkušnjo zamenjave starega ogrevalnega sistema z novim. V tem članku bomo predstavili rezultate zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode glede na količino in stroške porabe zemeljskega plina v prvih osem mesecev.

Kaj smo ugotovili glede spremljanja porabe

Med projektom zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo prišli do naslednjih ugotovitev:

Pavšalni obračun ni ustrezen za mesečno spremljanje porabe zemeljskega plina. Za verodostojno spremljanje porabe plina moramo preiti s pavšalnega na dejanski obračun.
Od leta 2017 se porabljeni zemeljski plin obračunava v energijskih enotah (eur/kWh) in ne več v kubičnih metrih (m³). Končno ceno plina po kilovatni uri ali po kubičnih metrih (eur/m³) lahko izračunamo sami na podlagi računa za plin.
Kurilna vrednost plina se vsak mesec (nekoliko) spremeni.
Strošek porabe plina se plača po ceni, ki je veljavna v obračunskem mesecu, v katerem je bil poračun izveden.

Prehod na dejanski obračun porabe zemeljskega plina

Pri pavšalnemu obračunu se obračun za dejansko letno porabo zemeljskega plina izvede ob koncu obračunskega obdobja.

To pomeni, da je lahko končni znesek zelo visok, če je bila ocena mesečne porabe glede na preteklo obdobje nižja od dejanske porabe. To tudi pomeni, da bomo razliko med dejansko in ocenjeno porabo plačali po ceni, veljavni ob koncu obračunskega obdobja.

Zato smo se ob menjavi ogrevalnega sistema odločili tudi za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. Zato smo plinomer prestavili na novo mesto, ki je dostopno, kar omogoča lažje redno spremljanje porabe plina. Navodila za sporočanje stanja plinomera smo našli na spletni strani dobavitelja plina.

Spremljanje porabe plina

Za lažje spremljanje porabe plina smo odprli novo datoteko, v katero sedaj na podlagi računa za zemeljski plin redno vpisujemo stanje plinomera, ceno plina na kWh in skupni strošek.

Dodatno izračunamo ceno plina na kubični meter (m³) da jo lahko primerjamo s cenami pred letom 2017.

Števčno stanje (brez številk v rdečem okvirju) sedaj oddamo zadnjih pet dni v mesecu in plačamo le dejansko porabo za pretekli mesec.

Primerjava porabe plina

Da bi lahko primerjali porabo plina v prvih osmih mesecih po zamenjavi sistema ogrevanja, smo izračunali ocenjeno porabo pavšalnega obračuna v prvih šestih mesecih preteklih pet let.

Pri tem moramo upoštevati, da je izračun le okviren, saj smo do konca leta 2022 uporabljali pavšalni obračun, leta 2023 pa smo prešli na dejanski obračun.

Primerjava za prvih osem mesecev

Primerjava skupne porabe plina za obdobje od januarja do avgusta kaže, da se je leta 2023 poraba plina zmanjšala:

za 45 odstotkov v primerjavi z letom 2022 in
za 40 odstotkov v primerjavi s povprečjem zadnjih pet let.

Primerjava za tri poletne mesece

Vpliv toplotne črpalke za sanitarno vodo na zmanjšanje porabe plina je najbolj opazen v mesecih, ko je plinski kotel izključen.

Primerjava s skupno porabo plina za poletno obdobje (junij-avgust) preteklih pet let kaže, da se je poraba plina leta 2023 drastično zmanjšala oz. kar za 90 %!

Razlog: sedaj plin uporabljamo samo za kuhanje, ne pa tudi za pripravo sanitarne tople vode.

Primerjava porabe plina po namenu

S spremljanjem porabe plina v zadnjih osmih mesecih in glede na način obratovanja sistema smo izračunali delež porabe po namenu:

89 % za ogrevanje prostorov
10 % za pripravo tople sanitarne vode
1 % za pripravo hrane

Kot smo pričakovali, je količina plina, ki je potrebna za pripravo tople sanitarne vode in hrane veliko manjša od količine plina, potrebne za ogrevanje prostorov.

Rezultati zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode

Za zamenjavo sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo se odločili, ker je bil prejšnji sistem star in neučinkovit, želeli pa smo tudi zamenjati zemeljski plin z energijo okolja. Ker energenta (zemeljski plin) žal nismo mogli popolnoma nadomestiti, smo se odločili, da sistem s plinskim kotlom dopolnimo s toplotno črpalko za sanitarno vodo.

Ključni razlogi za prenovo sistema so bili:

zmanjšanje količine porabljenega energenta,
zmanjšanje skupnih stroškov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.
zmanjšanje onesnaževanja okolja oziroma emisij toplogrednih plinov v okolje.

Na začetku projekta smo pričakovali zmanjšanje porabe zemeljskega plina za približno 30 odstotkov. Naš izračun za prvih osem mesecev pa kaže, da se je v primerjavi z letom 2022 poraba zmanjšala za približno 40 odstotkov.

Pri tem moramo upoštevati, da je ta izračun le okviren, saj smo leta 2022 uporabljali pavšalni obračun, leta 2023 pa dejanski obračun. Natančna primerjava na letni ravni bo mogoča šele ob koncu obračunskega leta.

Ugotovitev

Za lažje spremljanje porabe plina smo se odločili za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. V času zunaj kurilne sezone deluje samo toplotna črpalka, kar bistveno zmanjša porabo plina. Prva ocena in primerjava z enakim obdobjem v preteklem letu kaže, da se je poraba zemeljskega plina zmanjšala za skoraj polovico.

Tri četrtine anketiranih slovenskih gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin, je znalo oceniti svojo letno porabo plina. Leta 2019, pred pandemijo COVID-19, je le četrtina gospodinjstev ocenila svojo letno porabo plina.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022