03.09.2023 • Avtor: Branko Baćović
Lastna izkušnja (3): Menjava ogrevalnega sistema po korakih
Menjava ogrevalnega sistema je potekala v treh korakih. V našem primeru je priprava projekta trajala dvakrat dlje kot izvedba in zaključek projekta.
Gospodinjstva se za menjavo ogrevalnega sistema običajno odločajo iz dveh razlogov: ker je njihov sistem star in neučinkovit oziroma ker želijo zamenjati energent. V našem primeru smo želeli doseči oboje.
Ker zaradi več dejavnikov zemeljskega plina nismo želeli zamenjati v celoti, smo se odločili za dopolnitev plinskega sistema s sanitarno toplotno črpalko. Od novega ogrevalnega sistema smo pričakovali zmanjšanje porabe zemeljskega plina in onesnaževanja okolja ter zmanjšanje stroškov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode.
Primer iz prakse
To je tretji od devetih člankov, v katerih delimo svojo izkušnjo z zamenjavo starega ogrevalnega sistema z novim. V tem članku predstavljamo ključne razloge za menjavo ogrevalnega sistema in tri korake našega projekta.
- Zamenjava ogrevalnega sistema
- Ali je ob zamenjavi ogrevalnega sistema smiselna tudi zamenjava energenta?
- Menjava ogrevalnega sistema po korakih
- Naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode
- Izolacija cevi razvodnega sistema za ogrevanje (video)
- Regulacija temperature zraka v ogrevalni sezoni
- Optimizacija delovanja radiatorja
- Spoznavanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema
- Spremljanje porabe plina in rezultati zamenjave ogrevalnega sistema
Kaj smo ugotovili v zvezi z izvedbo projekta menjave ogrevalnega sistema
Med projektom zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo prišli do naslednjih ugotovitev:
- Prostor, ki služi kot kotlovnica, mora biti dovolj velik ter omogočati prezračevanje in napeljavo dimne cevi.
- Nujno je redno vzdrževanje in servisiranje vseh delov ogrevalnega sistema in ne le plinskega kotla.
- Ponudbo moramo dobro razumeti. V našem primeru na primer nismo vedeli, da bodo vodovodne cevi, ki so povezane s črpalko, izolirane, tiste, ki vodijo do plinske peči, pa ne.
Če bi lahko znova začeli z izvajanjem projekta, bi zagotovo:
- zvajali projekt zunaj ogrevalne sezone,
- izvajalca prosili, da v ponudbo vključi tudi izolacijo celotne cevne mreže.
Ključni razlogi za prenovo ogrevalnega sistema
Glavni razlog za prenovo oziroma zamenjavo ogrevalnega sistema je bil, da je bil obstoječi standardni kotel na zemeljski plin star že 25 let, energetsko neučinkovit in na koncu svoje življenjske dobe.
Dodatna motivacija za zamenjavo sistema je bila energetska kriza in drastična podražitev zemeljskega plina, kar je bil tudi glavni razlog, da smo projekt izvedli v času ogrevalne sezone.
Ključni cilji pri projektu menjave ogrevalnega sistema so zmanjšanje porabe in stroškov ter onesnaževanja okolja.
Star sistem: standardni plinski kotel
Star sistem, s katerim smo pred 25 leti nadomestili kotel na kurilno olje, je bil preprost in sestavljen iz standardnega plinskega kotla in pretočnega bojlerja.
Standardni plinski kotel:
- uporablja zastarelo tehnologijo, zaradi česar imajo zelo slab izkoristek energenta (približno 70%) in posledično relativno visoke emisije toplogrednih plinov v okolje,
- temperatura dvižnega voda (za prenos ogrevane vodo iz plinskega kotla v radiatorje) in povratnega voda (za prenos ohlajene vode iz radiatorjev nazaj v plinski kotel) visokotemperaturnega sistema ogrevanja je konstantna (90/70 °C),
- omogoča zgolj ročno uravnavanja in nastavljanje temperature,
- zaradi visoke temperature dimnih plinov (med 200 in 300 °C) je potreben (klasični) dimnik.
Poleg tega celoten sistem ni bil optimalno postavljen:
- zaradi premajhne moči plinske peči glede na celotno ogrevalno površino stavbe se je peč prepogosto prižgala in ugasnila,
- žični termostat ni bil nameščen na ustreznem mestu in ni bil dostopen,
- toplotne izgube zaradi neizoliranega cevnega sistema so bile velike.
- tsanitarna topla voda se je dovajala z zamikom.
Novi sistem: kondenzacijski plinski kotel in sanitarna toplotna črpalka
V primerjavi s starim sistemom, ki sta ga sestavljala skoraj 25 let star standardni plinski kotel in slabo delujoča obtočna črpalka, smo pričakovali bistveno povečanje energetske učinkovitosti zaradi dveh ključnih dejavnikov:
- izkoristek energenta pri kondenzacijskem plinskem kotlu (pribl. 95%) je višji v kot pri standardnem plinskem kotlu (pribl. 70%),
- toplota za pripravo sanitarne tople vode se zagotavlja s pomočjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode.
Celoten nov sistem je tudi optimiziran:
- zunanji senzor omogoča regulacijo temperature dvižnega voda v kotlu glede na zunanjo temperaturo zraka,
- termostat omogoča uravnavanje temperature predtoka (dvižnega voda) v kotlu glede na notranjo temperaturo zraka,
- izolacija celotnega cevnega razvoda omogoča bistveno zmanjšanje toplotnih izgub
Od novega sistema pričakujemo:
- zmanjšanje porabe zemeljskega plina za približno 30 odstotkov,
- zmanjšanje onesnaževanja zraka,
- zmanjšanje stroškov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.
Koraki projekta Menjava ogrevalnega sistema
Projekt oziroma menjava ogrevalnega sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode je potekala v treh ključnih korakih:
- Priprava projekta
- Izvedba projekta.
- Zaključek projekta.
V našem primeru je priprava projekta trajala dvakrat dlje od izvedbe in zaključka projekta, zato smo sistem lahko zamenjali brez večjih težav. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da dobri pripravi namenimo dovolj časa in truda.
1. Menjava ogrevalnega sistema – Priprava projekta
V koraku priprave projekta je montažer najprej preveril ali predvideni prostor ustreza zahtevam za vgradnjo izbranega sistema; v našem primeru kondenzacijskega plinskega kotla in toplotne črpalke za sanitarno vodo, ki je z bojlerjem nameščena v skupnem ohišju. Hkrati smo kotlovnico preselili v pomožni objekt zunaj hiše, ki je imel do vgraditve novega sistema drugo namembnost.
Pomembni vidiki pri izbiri prostora za kotlovnico so lokacija in velikost prostora, možnost montaže naprav na stene in vgradnje dimniške cevi, dostop do plinskega in električnega priključka, možnost odtekanja kondenza v kanalizacijo ter možnost vgradnje cevnega sistema za ogrevanje prostorov in cevnega sistema za prenos tople sanitarne vode.
Montažer mora med drugim preveriti, ali je možna priključitev na plinski distribucijski sistem in ali je vod (glavna plinska požarna pipa), s katerim je objekt fizično priključen na distribucijsko omrežje, pravilno priključen oziroma dostopen.
Priprava projekta običajno vključuje:
- odločitev, kateri ogrevalni sistem želimo vgraditi,
- zbiranje informacij in ponudb,
- preverjanje, ali so določeni prostori ustrezni za namestitev novega sistema,
- izbiro modelov in proizvajalcev naprav,
- izdelavo projektnega načrta v dogovoru z izvajalcem in določitev lokacije za namestitev naprav,
- oddajo vloge za subvencijo pri lokalnem dobavitelju plina.
Priprava projekta menjave ogrevalnega sistema je v našem primeru trajala dobrih šest tednov.
2. Menjava ogrevalnega sistema – Izvedba projekta
V našem primeru je izvedba projekta vključevala naslednje dejavnosti:
- fotografiranje starega sistema zaradi naknadne oddaje vloge za subvencijo pri lokalnem dobavitelju plina, pa tudi za osebni arhiv,
- demontaža in odstranitev starega sistema,
- priprava nove kotlovnice za priklop na dimnik, vodovod, elektriko in plinovod,
- izpust vode iz ogrevalnega sistema in polnjenje sistema z vodo po končani montaži,
- montaža nove dimne cevi na zunanji steni kotlovnice in hiše,
- izolacija neizoliranih cevi,
- montaža ključnih naprav: kondenzacijski plinski kotel in toplotna črpalka za sanitarno toplo vodo s hranilnikom vode (280 l),
- montaža dodatnih naprav: ekspanzijska posoda, obtočna črpalka in druge naprave.
Korak izvedbe projekta menjave ogrevalnega sistema se je začel, ko so prispeli vsi naročeni sestavni deli, in je trajal približno en teden.
3. Menjava ogrevalnega sistema – Zaključek projekta
V našem primeru je zaključna faza projekta vključevala naslednje dejavnosti:
- priključitev in zagon sistema,
- funkcionalno preverjanje delovanja sistema,
- nastavitev načina delovanja vseh naprav oziroma nastavitev želenih parametrov,
- primopredaja sistema končnem uporabniku,
- fotografiranje novega sistema zaradi oddaje vloge za subvencijo pri lokalnem dobavitelju plina, pa tudi za osebni arhiv,
- oddaja vloge za subvencijo pri lokalnem dobavitelju plina,
- izolacija cevi za ogrevanje ter dokončna izolacija cevi za sanitarno vodo,
- prehod s pavšalnega na dejanski obračun porabe energije.
Zaključna faza projekta Menjava ogrevalnega sistema je trajala približno dva tedna.
Ugotovitev
Ključni razlogi za prenovo sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode so bili star plinski kotel na koncu svoje življenjske dobe in drastične podražitve zemeljskega plina. Izvedba in zaključek projekta Menjava ogrevalnega sistema sta trajala približno tri tedne. Pričakovani prihranek porabe zemeljskega plina in zmanjšanje onesnaževanja zraka sta ocenjena na približno 30 odstotkov.
Skoraj 6 od 10 anketiranih slovenskih gospodinjstev v enodružinskih hišah je kot glavni razlog za zamenjavo kurilnega olja kot energenta navedlo ceno.
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022
Mogoče te še zanima
You must be logged in to post a comment.