Ali zamenjati energent / Porabimanj INFO / Ilustracija: Branko Baćović

02.09.2023 • Avtor: Branko Baćović

Lastna izkušnja (2): Ali je ob zamenjavi ogrevalnega sistema smiselna tudi zamenjava energenta?

Nastopil je čas za zamenjavo našega 25 let starega plinskega kotla. Zato smo se vprašali, ali bi lahko ob tem zemeljski plin zamenjali z okolju prijaznejšim energentom.

Pred 25 leti smo kurilno olje zamenjali z zemeljskim plinom, ker je okolju prijaznejši energent. Peč na kurilno olje smo nadomestili s plinsko pečjo, katere življenjska doba se je iztekla.

Ker je tehnologija v tem času precej napredovala, smo se spraševali, ali je dovolj zamenjati stari plinski kotel z novim ali je smiselno hkrati zamenjati tudi energent.

Primer iz prakse

To je drugi od osmih člankov, v katerih delimo svojo izkušnjo zamenjave starega ogrevalnega sistema z novim. V pričujočem članku predstavljamo proces, ki nas je privedel do končne odločitve glede izbire energenta oziroma glavnega vira energije za naše ogrevanje.

Kaj smo ugotovili glede zamenjave ogrevalnega sistema

Pri projektu zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo prišli do naslednjih ugotovitev:

Bolje bi bilo, če bi ob energetski prenovi, ki smo jo izvedli pred 20 leti, hkrati prešli na nizkotemperaturni sistem ogrevanja.
Zamenjava energenta v večjih hišah ni preprost proces, saj je odvisna od številnih dejavnikov. Najpomembnejši so: stanje stavbe, obseg načrtovanih del in finančne zmožnosti.
Proces zbiranja informacij o sodobnih ogrevalnih rešitvah in možnostih zamenjave energenta ter sprejemanja odločitve o vgradnji novega sistema je trajal približno dva meseca, kar je bilo bistveno dlje, kot smo pričakovali.
Ker prehod na drug vir energije ni vedno smiseln ali mogoč, smo razmišljali tudi o možnosti kombiniranja dveh energentov.

Odločanje o ustreznem energentu

V našem primeru je proces odločanja o najprimernejšem viru energije za ogrevanje potekal v petih korakih, kot sledi: analiza naših želja in potreb, analiza obstoječega stanja stavbe, zbiranje informacij o sodobnih sistemih ogrevanja, opredelitev ožjega izbora energentov in dokončna izbira.

1) Analiza naših želja in potreb

Proces odločanja glede izbire vira energije za ogrevanje smo začeli z analizo lastnih želja in potreb. Želeli smo:

zamenjati star sistem za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode z novim,
vgraditi energetsko učinkovit sistem, ki ustreza toplotnim potrebam hiše,
znižati letne količine porabljene energije in stroškov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,
zamenjati energent; po možnosti zemeljski plin z energijo okolja.
namestiti vse naprave v ločenem prostoru izven hiše.
ostati v okviru vnaprej določenega proračuna.

2) Analiza obstoječega stanja stavbe

Proces odločanja smo nadaljevali z analizo obstoječega stanja stavbe. Ta analiza nam je omogočila, da smo v naslednjem koraku obravnavali samo tiste sisteme, ki so tehnično izvedljivi in (stroškovno) smiselni.

Analiza je vključevala predvsem zbiranje naslednjih podatkov:

stanje, velikost in tip stavbe (stanovanje ali hiša),
ali je možna zamenjava energenta, ki ga uporabljamo za ogrevanje,
letne količinah potrebne toplote za ogrevanje
razpoložljivost prostorov (za morebitno vgradnjo novega sistema)
obseg načrtovanih del (še posebej, če je predvidena energetska sanacija stavbe)

V primeru naše stavbe smo prišli do naslednjih ugotovitev glede prvotnega stanja:

stavba je samostojna hiša z več stanovanjskimi enotami, ki se nahaja v mestu,
obstoječi plinski kotel za ogrevanje prostorov in sanitarne vode je star okoli 25 let,
stavba je medtem že bila energetsko sanirana,
centralni način ogrevanja za celo hišo,
visokotemperaturni radiatorski sistem za ogrevanje.

Če bi zamenjavo ogrevalnega sistema in energetsko prenovo objekta izvajali hkrati, bi se odločili še za prehod na nizkotemperaturni sistem.

3) Zbiranje informacij o sodobnih sistemih za ogrevanje

V tretjem koraku smo začeli zbirati informacije. Iskanje informacij na spletu nam je vzelo veliko časa. Za ljudi, ki nimajo tehničnega znanja so tehniki oziroma jih ne zanimajo tehnologije ogrevalnih sistemov, je lahko ta proces precej zamuden in dolgočasen.

Da si olajšamo odločanje izbiro glavnega ogrevalnega sistema, smo najprej zbrali in zapisali njihove najpomembnejše značilnosti:

Kurilne naprave na lesno biomaso: uporabljajo les kot obnovljiv vir energije; za vgradnjo sistema sta potrebna primeren prostor za kurilnico in ustrezen prostor za skladiščenje biomase z dostopom iz ulice.

Toplotne črpalke: uporabljajo obnovljive vire energije (zrak, voda, zemlja) in električno energijo; za vgradnjo sistema je potreben poseben prostor za notranji in zunanji del sistema.

Daljinsko ogrevanje: toplota se po cevnem omrežju prenaša iz centralne kotlovnice ali toplarne k porabnikom; pogoj za vgradnjo sistema je možnost priključitve na toplovodno omrežje v neposredni bližini objekta.

Plinski kotel na zemeljski plin: uporablja fosilno gorivo (zemeljski plin); namestitev je smiselna v objektih, ki so že priključeni ali se lahko priključijo na plinovodno omrežje.

Naprave za ogrevanje na električno energijo: uporabljajo električno energijo; namestitev je smiselna v manjših enotah (stanovanje) oziroma objektih ali v posameznih prostorih.

Solarni toplotni sistemi in fotovoltaični sistemi: uporabljajo obnovljivi vir energije (sončno energijo); v večini primerov služijo kot dodatek k obstoječemu sistemu, za vgradnjo sistema je potrebno ustrezno mesto za notranji in zunanji del sistema.

To se b0 polinkalo, ko bo končan članek

Da vam olajšamo in skrajšamo proces zbiranja informacij, smo na enem mestu zbrali najpomembnejše značilnosti glavnih sistemov: Sodobni sistemi ogrevanja

4) Ožji izbor virov energije za ogrevanje

Četrti korak pri izbiri vira energije za ogrevanje je bila opredelitev ožjega nabora virov energije za ogrevanje. To na najlažji način naredimo tako, da najprej odstranimo sisteme za ogrevanje, ki jih ni možno izvesti v naši hiši.

V primeru predstavljenega objekta so takšne (odstranjene) možnosti:

kurilne naprave na lesno biomaso, ker nimamo ustreznega prostora za skladiščenje biomase,
daljinsko ogrevanje, saj priključitev na omrežni sistem za daljinsko ogrevanje v neposredni bližini objekta ni možna,
solarni toplotni oziroma fotovoltaični sistem, ker ne more biti glavni ogrevalni sistem zaradi območja, kjer se hiša nahaja.

Potem smo izločili sisteme, ki jih je tehnično sicer možno izvesti, ampak niso smiselni. V našem primeru so to vse naprave za ogrevanje na električno energijo, ker bi potrebovali (pre)veliko število enot. To pomeni, da sta v ožjem izboru ostala plinski kotel in toplotna črpalka.

5) Končni izbor vira energije za ogrevanje

Na koncu sta ostala dva sistema, ki smo ju primerjali z ekološkega in finančnega vidika.

V našem primeru smo želeli zemeljski plin oziroma plinski kotel zamenjati z energijo okolja oziroma toplotno črpalko. Po pogovoru s podjetjem, ki montira toplotne črpalke, se je izkazalo, da bi bil prehod na toplotno črpalko v našem konkretnem primeru tehnično prezahteven in predrag.

To pomeni, da energenta nismo mogli zamenjati. Zato smo se odločili za dopolnitev obstoječega sistema za ogrevanje s dodatnim virom energije: poleg novega kondenzacijskega plinskega kotla smo vgradili sanitarno toplotno črpalko, ki je omogočila kombinacijo dveh energentov.

Ugotovitev

Odgovor na vprašanje, ali je ob zamenjavi ogrevalnega sistema smiselna tudi zamenjava energenta, je predvsem pri hišah ali večjih objektih odvisen od številnih dejavnikov, kot so stanje in velikost stavbe, obseg načrtovanih del in finančne zmožnosti ter ali gre za nizko- ali visokotemperaturni sistem ogrevanja. Ker popoln prehod z zemeljskega plina na energijo okolja ni bil mogoč, smo se odločili za kombinacijo obeh energentov.