24.10.2020
Poraba goriva v prometu v Sloveniji
Od tistih gospodinjstev, ki razmišljajo o nakupu novega avtomobila na alternativni pogon, se na koncu velika večina še vedno odloči za dizel ali bencin.
Ustrezna mobilnost je danes pravzaprav (pred)pogoj za sodoben način življenja in osnovna potreba vseh nas. Vendar poraba goriv v prometu z izpusti, ki jih povzroča raba fosilnih goriv, prispeva velik delež k onesnaževanju okolja in podnebnim spremembam. Svoj delež k onesnaževanju prispevajo skoraj vsa gospodinjstva z uporabo osebnih avtomobilov, saj je avtomobil za večino slovenskih gospodinjstev še vedno osnovno prevozno sredstvo.
Poraba dizelskega goriva se povečuje
Po izsledkih javnomnenjske Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 velika večina registriranih osebnih avtomobilov uporablja konvencionalna pogonska goriva, kot so motorni bencin in dizelsko gorivo (95%). Samo mali delež slovenskih gospodinjstev uporablja osebne avtomobile na alternativni pogon (3%).
Podatki raziskave REUS kažejo, da je poraba motornega bencina, ki je pri prevozih z osebnimi avtomobili najpogostejše gorivo, v obdobju 2010–2019 nekoliko upadla (za 9 odstotnih točk na 57%). Poraba dizelskega goriva se je celo nekoliko povečala (za 5 odstotnih točk na 38%).
Pozitiven trend smo opazili pri povečanju deleža gospodinjstev, katerih avtomobili v povprečju porabijo manj kot 6,5 l goriva na 100 km.
Avtomobili na alternativni pogon
V slovenskih gospodinjstvih je električna energija najbolj znan alternativni vir energije za osebne avtomobile. Sledijo ji utekočinjen naftni plin, biodizel, bioplin, stisnjen zemeljski plin in vodik.
Delež gospodinjstev, ki uporabljajo osebni avtomobil na alternativni pogon, se je v obdobju od 2014 do 2019 rahlo povečal, vendar je še vedno statistično nepomemben. V letu 2019 so samo približno 3 % anketiranih gospodinjstev odgovorili, da uporabljajo avtomobile na alternativni pogon.
V primerjavi s podatki iz leta 2014 se je število avtomobilov na alternativni pogon povečalo za 10.275 vozil oz. 0,8 odstotnih točk, vendar ta delež še vedno nima pomembne vloge pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Gospodinjstva (predvsem) razmišljajo o nakupu avtomobila na alternativni pogon
Delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila v naslednjih 12 mesecih se je v obdobju od 2010 do 2019 povečal (2019: 16 %, 2010: 9 %).
Leta 2019 sta dobri dve tretjini (59 %) teh gospodinjstev odgovorili, da načrtujejo nakup avtomobila na konvencionalni pogon, slaba petina gospodinjstev (19 %) pa je odgovorila, da načrtuje nakup avtomobila na alternativni pogon. Primerjava podatkov za obdobje od 2010 do 2019 kaže, da se je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na alternativni pogon, povečal za 12 odstotnih točk (2019: 19 %, 2010: 7 %).
Delež novih vozil na alternativni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 povečal za skoraj 4 odstotne točke (2019: 4,5 %, 2014: 0,7 %).
Primerjava deleža gospodinjstev, ki načrtujejo ali razmišljajo o nakup avtomobila na alternativni pogon (2019: 19 %), in deleža prvih registracij novih vozil na alternativni pogon (2019: 4,5 %) kaže, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup avtomobilov na alternativni pogon srečujejo z različnimi omejitvami. Zato se na koncu večina še vedno odloči za avtomobil na konvencionalno gorivo.
Razlogi, da se na koncu večina še vedno odloči za avtomobil na konvencionalno gorivo so lahko cena avtomobila, omejen doseg, obstoječa infrastruktura polnilnic, …
Ugotovitev
Velika večina avtomobilov, ki jih gospodinjstva uporabljajo, je na konvencionalni pogon. V zadnjih 10 let se je sicer rahlo povečal delež avtomobilov na alternativni pogon, vendar to še vedno ne igra pomembne vloge pri dejanskemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Kazalec okolja Odnos javnosti do porabe goriv v prometu v Sloveniji lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
ZA VAS SMO PREVERILI
Plin: Preverite paket DVOJNI PLUS, ki vključuje elektriko in zemeljski plin na enem mestu in dodatno darilo ob podpisu pogodbe.
Oglasno sporočilo
Porabi manj APP
PRIMER 1 / Kondenzacijski plinski kotel: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na star plinski kotel. S kondenzacijskim plinskim kotlom bi na leto prihranili približno 850 €. Ocena investicije je 4.000 €, povrnitev investicije pa v manj kot 5 letih.
PRIMER 2 / Toplotna črpalka zrak-voda: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na kurilno olje. S toplotno črpalko zrak/voda bi na leto prihranili približno 2.300 €. Ocena investicije je 4.700 €, povrnitev investicije pa v 2 letih.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj preverite na lastnem primeru koliko denarja, energije in emisij CO2 bi lahko prihranili v primeru, da vgradite toplotno črpalko za centralno ogrevanje.
Opomba: V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov.
Mogoče te še zanima
Neva Jejčič, GI ZRMK
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
Informa Echo
You must be logged in to post a comment.