03.06.2020
Podnebne spremembe so nam vedno manj pomembne
Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen in da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, je v zadnjih 10 letih upadel.
Ljudje smo tako naravnani, da ne posvečamo večje pozornosti tistemu kar ne vidimo sami in ne občutimo na lastni koži. Vsakdanji dogodki in obremenitve nam pritegnejo pozornost pri tem pa pogosto zapostavljamo kar nam je zares pomembno in to obravnavamo kot samo po sebi umevno.
Takšno naravnanost odraža odnos Slovencev do podnebnih sprememb, ki smo ga izmerili z Raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019. Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvami, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, da k podnebnim spremembam največ prispevajo človeške dejavnosti in da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj, se je v preteklem desetletju zmanjšal. Ob tem anketiranci v raziskavi REUS menijo, da je problem podnebnih sprememb bolj resen »na splošno« kot za njihovo gospodinjstvo.
Kaj mislimo o podnebnih spremembah
Ljudje smo tisti, ki vsemu določamo pomen, naše ravnanje pa sledi našim prioritetam. Leta 2019 je dobre tri četrtine gospodinjstev problem podnebnih sprememb ocenilo kot zelo resnega, 6 % pa ga je ocenilo kot ne resnega.
Ti rezultati se ujemajo s povprečjem v EU. Največji delež državljanov, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, je na Malti, v Grčiji in Španiji, najmanjši pa v Estoniji in Latviji.
Infografiko je omogočila Agencija RS za okolje v okviru projekta Kazalci okolja v Sloveniji →
Ali podnebne spremembe povzročamo ljudje
Opazen je tudi negativen trend pri strinjanju s trditvama, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost oz. da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj.
Dobre tri četrtine gospodinjstev se strinjajo s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Od leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 8 odstotnih točk;
Prav tako se dobre tri četrtine gospodinjstev strinjajo s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj. Od leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 9 odstotnih točk.
Resnost problema dojemamo kot bolj splošno
Slovenska gospodinjstva različno ocenjujejo pomen problema podnebnih sprememb glede na svojo »oddaljenost« od njega.
Infografiko je omogočila Agencija RS za okolje v okviru projekta Kazalci okolja v Sloveniji →
Podnebne spremembe v Sloveniji
Meritve v Sloveniji potrjujejo, da se je:
- povprečna temperatura zraka dvignila za približno 1,7 °C (1960-2018),
- povprečna višina morja ob slovenski obali zvišala za približno 10 cm (1960-2015),
- povprečna temperatura talilne sezone na Kredarici dvignila za približno 1,4 °C (1961-2018),
- površina Triglavskega ledenika zmanjšala za 3,5 ha (1992-2018).
Posledice segrevanje ozračja so na primer izrazitejši vročinski valovi, ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in suše, krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika, širjenje klopov na višjo nadmorsko višino, širjenje plevela, škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni.
Kaj lahko naredimo
Z učinkovitim ravnanjem z energijo doma, v službi ali šoli, z izbiro trajnostne mobilnosti in okolju prijaznimi naložbami lahko vsak od nas prispeva k zmanjševanju podnebnih sprememb.
Na spletni strani www.porabimanj.info boste našli veliko uporabnih nasvetov in koristnih informacij, na www.porabimanj.si pa preverite možne prihranke pri energiji.
Ugotovitev
Podnebne spremembe so v Sloveniji zelo resen problem, zato moramo ukrepati takoj, četudi jih ne občutimo neposredno v svojem okolju. Upadanje deleža gospodinjstev, ki se tega zavedajo in da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, je zelo zaskrbljujoč.
Novi kazalec »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« s področja ravnanja z energijo je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v spletni aplikaciji Kazalci okolja v Sloveniji:
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Finančne spodbude
Preverite nepovratne finančne spodbude občanom za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ki jih omogoča Ekosklad. Za toplotne črpalke so trenutno na voljo nepovratna sredstva 54SUB-OB17.
Svetovalna mreža ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko Sklada, vam omogoča brezplačno svetovanje v vam najbližji svetovalni pisarni. Najbližjo svetovalno pisarno najdete na spletni strani Ekosklad.
ZA VAS SMO PREVERILI
KONDENZACIJSKI PLINSKI KOTEL: V primeru, da je vaša plinska peč zastarela, in bi jo želeli zamenjati z učinkovitejšo in bolj varčno, preverite pakete energetskih rešitev za dom Istrabenz plini in Plinarne Maribor. Paketi so namenjeni gretju, hlajenju in pripravi tople sanitarne vode. Omogočajo vam tudi brezplačno svetovanje, servis opreme in pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov.
PLIN: Preverite paket DVOJNI PLUS, ki vključuje elektriko in zemeljski plin na enem mestu in dodatno darilo ob podpisu pogodbe.
Oglasno sporočilo
Porabi manj
Ali ste vedeli?
Eko sklad z ugodnimi posojili in predvsem subvencijami na leto spodbudi več kot 20.000 naložb v učinkovito rabo energije in zagotavlja brezplačno energetsko svetovanje več kot 8.000 gospodinjstvom (Eko sklad).
Mogoče te še zanima
