- Temperatura barve se meri v Kelvinih (K) in njena vrednost določa ali sijalke ustvarjajo toplo ali hladno barvo svetlobe. Nižja kot je temperatura barve, »toplejša« je svetloba. Barvne temperature do 3.300 Kelvinov, ki dajejo toplo belo svetlobo, se priporočajo za dnevne prostore. Barvna temperatura varčnih sijalk je med 3.300 – 5.300 Kelvinov in so nevtralne barve. Barvno temperaturo nad 5.300 Kelvinov doživljamo kot “hladno” svetlobo, ki deluje na nas stimulativno in se zato priporoča npr. v delovnih prostorih.
- Indeks prikaza barv (CRI ali Ra) je številčna vrednost med 0 in 100. Ta vrednost opisuje do katere mere se barva objekta, osvetljena s kompaktno fluorescenčno sijalko, ujema z barvo kot jo vidimo, če je ta objekt osvetljen z naravno svetlobo. Sončna svetloba ima CRI vrednost 100. Vrhunske sijalke imajo CRI vrednost nad 90.
Pri izbiri kompaktnih fluorescenčnih sijalk so še posebej pomembni naslednji parametri:
- Čas segrevanja za doseganje 60% ali 80% osvetlitve (odvisno od oznake na tehnični specifikaciji) označuje čas v sekundah, v katerih mora varčna sijalka doseči 60% oz. 80% skupne svetlosti (npr. 120 sec ali 2 minuti). Ta čas je odvisen od kakovosti kompaktne fluorescenčne sijalke.
- Število stikalnih ciklov svetilke določa najmanjše število vklopov in izklopov, ki jih sijalka mora “zdržati” v določenem času življenjske dobe. Da si lažje zapomnimo, lahko uporabimo pravilo, da je število ciklov enako ali večje od življenjske dobe sijalke, ki je navedena v urah. Na primer, kakovostna varčna sijalka s 10.000 urami mora imeti najmanj 10.000 ciklov preklapljanja. Ob predpostavki, da se 2-krat na dan vklopi in izklopi, to traja približno 6 do 7 let. Za boljše in dražje varčne sijalke je število preklopnih ciklov precej večje.
- Proizvajalci morajo v tehničnih specifikacijah vseh varčnih sijalk navesti vsebnosti živega srebra v miligramih (mg). V boljših sijalkah se dodaja trdi amalgam, ki je manj nevaren za zdravje in okolje ampak vpliva na čas doseganja polne svetilnosti.
Tesla in družina Varčun ti pomagajo izbrati prave sijalke. Preberi več →
Kako izbrati varčno sijalko
Za proizvajalce sodobnih svetil je težko optimizirati vse parametre hkrati, ker se kakovost sijalk neposredno odraža na ceni. Tehnologija se spreminja in zaradi tega imajo nove vrste varčnih sijalk izboljšane lastnosti po enaki ali nižji ceni v primerjavi s starejšimi tipi energetsko varčnih sijalk.
Sijalke je potrebno izbrati glede na funkcijo, ki jo bodo imele. Na primer, če se svetilka v prostoru pogosto vklaplja in izklaplja, so pomembni parametri kot je visoka preklopna vrednost in življenjska doba. V delovnih ali dnevnih prostorih, kjer preživimo veliko časa, so bolj pomembni parametri moči (W), svetlobna moč (lm) in barvna temperatura (K), pa tudi indeks barvnega prikaza (CRI).
Kaj storiti, ko se kompaktna fluorescenčna sijalka razbije
Kaj storiti, ko se kompaktna fluorescenčna sijalka razbije!?
- Najprej je potrebno prostor prezračiti najmanj pol ure. Zlasti otroci in živali morajo zapustiti sobo.
- Uporabite gumijaste rokavice, da preprečite stik kože z živim srebrom.
- Zlomljene ostanke z gladkih površin poberite z lepenko in nato obrišite z mokro krpo. Živo srebro, če je padlo na preprogo, odstranite z lepljivim trakom. Ne uporabljajte sesalnika, zaradi tega, da se živo srebro ponovno ne “razprši” nazaj v prostor.
- Vse ostanke ter uporabljene krpe ali druge materiale “hermetično” zaprite v kozarec podoben tistemu za vlaganje zelenjave in odpeljite v zbirališče strupenih odpadkov.
Pri skoraj petini anketiranih slovenskih gospodinjstev so od vseh nameščenih sijalk v notranjih prostorih vsaj polovica kompaktne fluoroscentne sijalke (varčne sijalke).
Za vas smo preverili
Energija plus nudi na svoji spletni strani veliko izbiro LED sijalk energijskega razreda A+ navoja E27, E14 in GU10 in različnih temperaturnih barv po ugodnih cenah.
Promocijsko sporočilo
Porabi manj APP
Ob zamenjavi 5 navadnih žarnic, od katerih je 1 prižgana eno uro in ostale po 5 ur, z LED sijalkami, lahko na letni ravni prihranite tudi do 57€.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj, lahko na lastnem primeru preverite koliko denarja, energije in emisij CO2 bi prihranili, če bi zamenjali žarnice s sijalkami.
Ali ste vedeli?
Razvoj fluo sijalk se je začel leta 1856 s Heinrichom Geisslerjem (1814-1879) v Bonu, ki je izumil tako imenovano Geisslerjevo cev. Geisslerjeva cev se je takrat uporabljala samo za reklame in za zabavo, ker za osvetljitev prostorov ni dajala dovolj močne svetlobe.
Po tem je več znanstvenikov, kot je Peter Cooper Hewitt (1861-1921), eksperimentiralo z različnimi materiali in načini napajanja in ob tem razvijalo tehnologijo fluorescenčnih sijalk. Leta 1934 je na podlagi patenta General Electric razvita prva moderna fluorescenčna sijalka, ki se je pojavila v prodaji aprila 1938. V proizvodnji sijalk se je do sedaj največ spreminjal način napajanja.
Mogoče te še zanima
You must be logged in to post a comment.