24.11.2021
Kako Slovenci uporabljamo javni potniški prevoz
Večina gospodinjstev ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP) ali pa ga uporablja zgolj občasno. V kolikšni meri in s kakšnim namenom gospodinjstva uporabljajo javni potniški promet, nam razkriva Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS.
Uporaba mestnega in primestnega avtobusa ali vlaka namesto osebnega avtomobila, ki je v slovenskih gospodinjstvih prevladujoče prevozno sredstvo, je pomembna zaradi zmanjšanja vplivov na okolje in vse bolj očitnih podnebnih sprememb. Razpršena poseljenost in dejstvo, da v mnogih primestnih naseljih ni ustreznega javnega prevoza, ter drugi osebni razlogi pa rabi javnega potniškega prevoza niso naklonjeni.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2021 kaže, da le majhen delež gospodinjstev redno uporablja javni potniški prevoz (JPP), pri čemer ga redno (1-7-krat tedensko) uporabljajo gospodinjstva v Ljubljani in Mariboru ter v Obalno-kraški regiji. Glede na zadnjo uporabo so člani gospodinjstev javni potniški prevoz uporabili predvsem za opravke in nakupe ter pot na delo.
Pri analizi podatkov moramo upoštevati, da so na okoliščine v posameznih gospodinjstvih in mobilnost članov gospodinjstev v letu 2020 in 2021 močno vplivali omejitve in ukrepi za zajezitev širjenja okužb s Covid-19. Pri uporabi javnega prevoza so družbene spremembe najbolj očitne pri učencih in študentih, ki so zaradi okoliščin pouk in predavanja v glavnem spremljali od doma oziroma na daljavo in so javni prevoz uporabljali le občasno.
Pri analizi uporabe javnega potniškega prevoza smo se osredotočili predvsem na namen in pogostost uporabe JPP v gospodinjstvih. Zanimivo je videti tudi, katere stvari so se v zadnjih desetih letih spremenile.
V kolikšni meri uporabljamo javni potniški prevoz
Rezultati raziskave REUS 2021 kažejo, da več kot četrtina (27 %) gospodinjstev nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza, dobra polovica (53 %) gospodinjstev ga uporablja zelo redko, desetina (10 %) občasno, samo desetina (10 %) gospodinjstev pa ga uporablja redno (1-7 krat tedensko).
Infografiko je omogočila Agencija RS za okolje v okviru projekta Kazalci okolja v Sloveniji →
Gospodinjstva v večjih mestih javni prevoz uporabljajo pogosteje. V Ljubljani ga redno uporablja slaba četrtina (23 %) gospodinjstev, medtem ko je v Mariboru ta delež nekoliko nižji (15 %). Delež gospodinjstev, ki nikoli ne uporabljajo javnega potniškega prevoza je največji v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (37%) oziroma v naseljih od 2.000 do 10.000 prebivalci (36%).
Glede na regije, je največ gospodinjstev, ki redno uporabljajo javni potniški prevoz, v Obalno-kraški regiji (30 %). Tej sledi Osrednjeslovenska regija (18 %). V Koroški, Posavski in Primorsko-notranjski regiji gospodinjstva javnega potniškega prevoza ne uporabljajo redno.
S kakšnim namenom uporabljamo javni potniški prevoz
Člani gospodinjstev uporabljajo javni potniški prevoz za različne namene. Pri navajanju zadnje uporabe javnega potniškega prevoza v 2021 je med anketiranimi gospodinjstvi, ki uporabljajo javni prevoz, največji delež gospodinjstev (38 %) navedlo opravke in nakupe. Četrtina (24%) gospodinjstev je javni prevoz nazadnje uporabila za pot na delo. V obeh primerih gre za prevoz znotraj ali zunaj kraja bivanja. Dobra četrtina (28 %) gospodinjstev je javni prevoz nazadnje uporabila za izlete, dobra dvajsetina (6 %) pa ga je uporabila za počitnice v več kot 150 km oddaljenih krajih.
Leta 2021 je samo majhen delež (3 %) gospodinjstev pod namenom zadnje uporabe javnega prevoza navedel prevoz v vrtec, šolo in na fakulteto. Ta podatek priča zlasti o družbenih spremembah v času pandemije Covid-19.
Regionalno mapo je omogočila Agencija RS za okolje v okviru projekta Kazalci okolja v Sloveniji →
Uporaba JPP v desetletnem obdobju
Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je javni potniški prevoz tudi pred pandemijo predstavljal ključni način prevoza za precej majhen delež gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki uporabljajo javni prevoz, ga slaba desetina uporablja izključno za pot na delo v kraju bivanja (7 %) oziroma zunaj kraja bivanja (7 %), slaba dvajsetina (4 %) gospodinjstev javni potniški prevod uporablja za pot v vrtec, dobra desetina (14 %) za pot v šolo in dobra desetina (13%) za pot na fakulteto.
Primerjava rezultatov raziskave REUS o načinu prevoza za obdobje 2010-2017, kjer so anketiranci lahko hkrati izbrali več različnih načinov prevoza, kaže, da se je delež gospodinjstev, ki za pot na delo v kraju bivanja poleg avtomobila dodatno uporabljajo javni potniški prevoz, povečal za 22 odstotnih točk (2010: 6%, 2017: 28%) oziroma za 15 odstotnih točk v primeru poti na delo zunaj kraja bivanja (2010: 6 %, 2017: 21 %).
Ugotovitev
Podatki Raziskave energetske učinkovitosti REUS kažejo, da samo majhen delež gospodinjstev uporablja javni prevoz kot ključni način prevoza. Podatki za obdobje 2010-2017 kažejo pozitiven trend: delež gospodinjstev, ki poleg avtomobila dodatno uporabljajo javni prevoz za pot na delo, se je povečal. To pa žal ni dovolj, da bi se učinkovita raba energije povečala v skladu s cilji države. Omejitveni ukrepi so v kriznem obdobju od 2020 do 2021 dodatno otežili redno uporabo javnega potniškega prevoza.
Morda vas zanima
Naročnik članka in okoljskega kazalca ravnanja z energijo OP11 je MOP-ARSO
Kazalec okolja Odnos javnosti do porabe goriv v prometu v Sloveniji lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Porabi manj APP
PRIMER 1 / Kondenzacijski plinski kotel: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na star plinski kotel. S kondenzacijskim plinskim kotlom bi na leto prihranili približno 850 €. Ocena investicije je 4.000 €, povrnitev investicije pa v manj kot 5 letih.
PRIMER 2 / Toplotna črpalka zrak-voda: Starejša hiša brez izolacije s 100 m² ogrevane površina in starejšimi okni se ogreva na kurilno olje. S toplotno črpalko zrak/voda bi na leto prihranili približno 2.300 €. Ocena investicije je 4.700 €, povrnitev investicije pa v 2 letih.
Na brezplačni spletni aplikaciji Porabimanj preverite na lastnem primeru koliko denarja, energije in emisij CO2 bi lahko prihranili v primeru, da vgradite toplotno črpalko za centralno ogrevanje.
Opomba: V primeru, da vaš bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh možnih prihrankov.
Mogoče te še zanima
You must be logged in to post a comment.