21.03.2025 • Rajko Dolinšek

Odnos gospodinjstev v enodružinskih hišah do ogrevanja s toplotno črpalko

Čeprav je splošno mnenje o pomembnosti uporabe obnovljivih virov pozitivno, obstaja še veliko dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za uporabo toplotne črpalke. Med njimi so stroški namestitve, dostopnost finančnih spodbud, enostavnost postopkov in zaupanje v tehnologijo.

Indeks naklonjenosti gospodinjstev

V skladu z izsledki Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) je v letu 2022 naklonjenost gospodinjstev v enodružinskih hišah uporabi toplotnih črpalk dosegla vrednost 44 na lestvici od 0 do 100, kar je le malo več kot leta 2019 (42). Podrobnejša analiza kaže, da ni večjih sprememb v mnenju, načrtih ali uporabi te tehnologije. Večina gospodinjstev še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije zelo pomembna ali pomembna, le majhen delež pa temu nasprotuje. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral.

Indeks naklonjenosti gospodinjstev ne odraža zgolj dejanske uporabe toplotne črpalke, ampak upošteva tudi namero in dejansko ravnanje v gospodinjstvih.

Ključna dejstva

Splošno mnenje o pomembnosti uporabe obnovljivih virov energije namesto fosilnih goriv je v zadnjih petih letih stabilno. Večina (67 % v letu 2019 in 69 % v letu 2022) jih je mnenja, da je to zelo pomembno ali pomembno, medtem ko jih temu nasprotuje zgolj nekaj odstotkov.

Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja se je najbolj povečal v obdobju od leta 2015 do leta 2017. Nato je ta delež relativno stabilen in v letu 2014 znaša 27 %. Tisti, ki razmišljajo o menjavi ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja razmišljajo o različnih tehnologijah. Konkretno o uporabi toplotne črpalke v letu 2022 razmišlja 11 % gospodinjstev, v letu 2019 je bilo takih 10 %. Ti predstavljajo cca. 40 % vseh gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki razmišljajo o menjavi ali dopolnitvi obstoječega ogrevanja.

Podobno kot namera, se je tudi dejanska uporaba toplotnih črpalk najbolj povečala v obdobju od leta 2015 do leta 2017. V letu 2022 toplotne črpalke uporablja 20 % gospodinjstev, v letu 2019 je bil ta delež 18 %, leta 2015 pa le 7 %.

20% gospodinjstev v enodružinskih hišah uporablja toplotno črpalko / REUS 2022

20 % gospodinjstev v enodružinskih hišah uporablja toplotno črpalko. (Vir: REUS 2022)

Naklonjenost po regijah

Regionalna analiza indeksa naklonjenosti gospodinjstev toplotnim črpalkam razkriva, da je naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami različna. Najvišje vrednosti beležimo v Koroški, Savinjski in Zasavski regiji (47), najnižje pa v Primorsko-notranjski, Goriški in Obalno-kraški regiji (40).

Ugotovitev

V prihodnje bi bilo smiselno podrobneje raziskati ključne dejavnike, ki spodbujajo odločitev za uporabo toplotne črpalke, ter ovire, ki gospodinjstva od te odločitve odvračajo, kljub pozitivnemu mnenju. To bi omogočilo bolj usmerjene ukrepe za povečanje uporabe te tehnologije in spodbujanje prehoda na obnovljive vire energije.

Dobre dve tretjine anketiranih slovenskih gospodinjstev bi pri menjavi načina ogrevanja izbrala toplotno črpalko.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022

Rajko Dolinšek

Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu priprave posodobljenih okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo s podatki iz raziskave REUS 2022.

Kombiniran kazalec okolja o vedenju in ravnanju z energijo: (RE14) Indeks odnosa gospodinjstev do ogrevanja s toplotno črpalko lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si

Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.

Glavni sofinancer
Raziskave REUS