Vidna svetloba

Kaj je svetloba?

Svetloba je elektromagnetno sevanje različnih valovnih dolžin.

Katero enoto uporabljamo za valovne dolžine svetlobe?

Enota za valovno dolžino elektromagnetnega sevanja je nanometer (kratica nm). Nanometer je milijardinka metra (1 m = 1.000.000.000 nm).

Katere so osnovne značilnosti vidne svetlobe?

V tehniki svetlobo pogosto opišemo skozi spekter elektromagnetnega sevanja. Na ta način lahko v enem grafu prikažemo vse valovne dolžine.

Človeško oko vidi valovne dolžine v spektru med približno 380 nanometri (nm) do 750 nanometri (nm). Ta del spektra imenujemo vidni spekter ali vidna svetloba. Bela barva je sestavljena iz sevanja valovnih dolžin celotnega vidnega spektra.

Vidni spekter je brez očitnih meja med barvami. Večinoma uporabljamo pasove, ki predstavljajo spekter ene barve. Glavni barvni pasovi so vijolični, modri, zeleni, rumeni, oranžni in rdeči.

Spektralna barva je elektromagnetno sevanje ene valovne dolžine oz. ozkega spektra valovnih dolžin. Na primer valovna dolžina modre barve je približno 450 nm, valovna dolžina rdeče pa približno 625 nm.

Kako izgleda spekter elektromagnetnega sevanja sončne svetlobe?

Sončna svetloba je sestavljena iz vseh valovnih dolžin vidnega spektra. Vendar se spekter oziroma temperatura barve dnevne svetlobe skozi dan spreminjata:

→ Kaj je temperatura barv?

Kako izgleda spekter elektromagnetnega sevanja različnih sijalk?

Spekter elektromagnetnega sevanja različnih umetnih svetlobnih virov:

Kateri umetni viri svetlobe so po kakovosti najbolj podobni sončni svetlobi?

V kolikšni meri je umetna svetloba podobna »naravni« svetlobi nam pove indeks prikaza barv (ang. Color Randering Index, kratica CRI). Elektromagnetni spekter sijalk z indeksom prikaza barv CRI med 95 – 100 je podoben sončni svetlobi.

→ Kaj je indeks prikaza barv (CRI)?