Prihodnost je v energetskih skupnostih

Dva primera slovenskih energetskih skupnosti kažeta, da je tudi na energetskem področju mogoča drugačna pot in da so skupnostni energetski projekti lahko tako raznoliki kot skupnosti same.

Sosedje v enem izmed blokov na Jesenicah so na strehi postavili sončno elektrarno ter s tem postali prvi v Sloveniji, ki se na skupnostni način oskrbujejo z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca. Prihranijo pri mesečnih stroških in približno 18 ton ogljikovega dioksida letno. Na drugem koncu države, na podružnični šoli v Budanjah v občini Ajdovščina, pa stoji sončna elektrarna, prek katere se samooskrbno oskrbuje sedem bližnjih hiš. Te so povezane v prvo slovensko samooskrbno energetsko skupnost, ki si zagotavlja zeleno energijo iz sončne elektrarne, postavljene na javnem objektu.

To sta dva primera slovenskih energetskih skupnosti, ki kažejo, da je tudi na energetskem področju mogoča drugačna pot in da so skupnostni energetski projekti lahko tako raznoliki kot skupnosti same. Skupno pa jim je, da prinašajo raznolike koristi za celotno skupnost ter postavljajo odločitve o energetiki v roke ljudi. Prav prebivalci so lahko steber energetske tranzicije države.

Potencial sončnih elektrarn v Sloveniji

Skupnostne sončne elektrarne so tehnično in ekonomsko najboljši ukrep za doseganje podnebnih ciljev ter najhitrejša pot za čimprejšnji izkoristek sončnega potenciala v Sloveniji. Po izračunih Instituta Jožefa Stefana bi lahko na obstoječe strehe do leta 2050 postavili sončne elektrarne s proizvodnjo 27 teravatnih ur, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Poročilo raziskovalnega inštituta CE Delft pa je ponudilo podatek, da bi lahko do leta 2050 lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900.000 prebivalcev Slovenije in ti energetski državljani bi pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji.

Podpora energetskim skupnostim

OVE (obnovljivi viri energije) skupnosti so zakonsko podlago sprva dobile na ravni Evropske unije v Direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljvih virov, posledično pa tudi v slovenskem Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki opredeljuje tudi skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE. V Sloveniji je v načrtu vzpostavitev enotne kontaktne točke za (skupnostne) OVE projekte, kjer bi potencialni investitorji na enem mestu dobili potrebne informacije in pomoč za izvedbo projektov. Ne smemo pa pozabiti na proaktivno vlogo ključnih državnih akterjev ter dejstvo, da se takšnih projektov lahko loti skoraj vsak in s tem pripomore k boljši prihodnosti.

Spodbuda za razvoj novih projektov

V okoljski organizaciji Focus spodbujamo skupnostne (energetske) projekte v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in spletne platforme Dovolj za vse ter z veseljem opažamo, da vse več občin prepoznava, da so lahko zgled občanom s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. V sodelovanju z Občino Hrastnik trenutno pripravljamo projekt zadružne skupnostne sončne elektrarne in upamo, da bomo z deljenjem znanja iz tega demonstracijskega projekta spodbudili izvedbo večjega števila podobnih projektov po vsej Sloveniji.

Zbirko dobrih praks energetskih skupnosti v Evropi najdete tudi na tej povezavi (Focus je del iniciative): Together for 100% Renewable Europe – CAN Europe

Dobrih 8 od 10 anketiranih slovenskih gospodinjstev, ki živijo v enodružinskih stavbah in načrtujejo, da bodo v naslednjih 12 mesecih začeli sami proizvajati električno energijo, razmišlja, da bi postavili na hišo fotovoltaični sistem za proizvodnjo elektrike.