Infografika_PorabimanjINFO_2024_Na deklarativni ravni smo ucinkovitejsi kot v praksi_Naslovka_1500

27.10.2024 • Rajko Dolinšek

Na deklarativni ravni smo Slovenci energetsko učinkovitejši kot v praksi

Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se je od leta 2010 pozitivno spremenil, ker večina slovenskih gospodinjstev v svoje razmišljanje o porabi energije vključuje skrb za okolje. Vendar razmerje med okoljsko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi kljub temu stagnira.

Ključna dejstva, ki razkrivajo ozaveščenost prebivalstva o energetski učinkovitosti:

36 % anketiranih gospodinjstev želijo z učinkovito rabo energije znižati stroške, 29 % gospodinjstev želijo znižati količino porabljene energije in 12 % gospodinjstev želijo ublažiti vpliv na okolje.
71 % gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, jih enako motivira prihranek denarja in varovanje okolja, 23 % gospodinjstev jih motivira predvsem prihranek denarja in 5 % gospodinjstev jih motivira predvsem skrb za okolje.
Segmentacija gospodinjstev uvršča 72 odstotkov gospodinjstev med “ekološko ozaveščene” in 28 odstotkov med “ekološko neozaveščene” ali
72 % anketiranih gospodinjstev je uvrščeno/vključeno v skupino »ekološko ozaveščenih« in 28 % v skupino »ekološko neozaveščenih«.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije kaže, da 71 odstotkov gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, meni, da sta prihranek in okolje enako pomembna.

Glavni motiv gospodinjstev za učinkovito rabo energije (Vir: REUS 2022)

Okoljski kazalec »Ozaveščenost prebivalstva o energetski učinkovitosti« na področju ravnanja z energijo prikazuje, kaj gospodinjstva motivira in kaj želijo doseči z uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije ter razmerje med njihovim dejanskim ravnanjem z energijo in stališčem glede učinkovite rabe energije. Kazalec je posodobljen s podatki zadnjega merjenja iz Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022.

Glavni namen gospodinjstev pri učinkoviti rabi energije

Primerjava rezultatov raziskave REUS v obdobju od 2010 do 2022 kaže statistično značilen pozitiven trend: znižanje količinske porabe in zmanjšanje vpliva na okolje kot glavna namena za uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije pridobivata na pomenu, medtem ko pomen prihranka denarja upada. Leta 2022 je bil delež gospodinjstev, ki želijo znižati stroške, skoraj dvakrat manjši kot leta 2010 (2022: 36 %, 2010: 71 %), delež gospodinjstev, ki želijo znižati količino porabljene energije je bil več kot dvakrat večji (2022: 29 %, 2010: 11 %), medtem ko je bil delež gospodinjstev, ki želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje natanko dvakrat večji (2022: 12 %, 2010: 6 %).

Druga, statistično ne tako pomembna pozitivna sprememba za isto časovno obdobje se kaže pri motivaciji gospodinjstev za uvedbo ukrepov učinkovite rabe energije. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije in pri katerih je skrb za okolje ključni del njihove motivacije, je v primerjavi z merjenjem leta 2010 večji, vendar se je ta razlika v zadnjih letih zmanjšala.

Delež gospodinjstev, ki jih prihranek denarja in varovanje okolja enako motivira, je do leta 2017 naraščal, nato pa je začel nekoliko upadati (2010: 64 %, 2017: 77 %, 2022: 71 %), delež gospodinjstev, ki jih motivira predvsem skrb za okolje, je od leta 2010 na enaki ravni (2010: 5 %, 2017: 5 %, 2022: 5 %). To pomeni, da so bile leta 2022 okoljsko naravnane tri četrtine gospodinjstev (76 %).

Odnos gospodinjstev do rabe energije in do okolja

Rezultat segmentacije anketiranih gospodinjstev glede na ozaveščenost prebivalstva o energetski učinkovitosti in njihovega odnosa do okolja kaže, da razmerje med ekološko ozaveščenimi (2022: 72 %, 2015: 74 %) in neozaveščenimi (2022: 28 %, 2015: 26 %) gospodinjstvi od leta 2015 stagnira. Četrtina (28 %) ekološko neozaveščenih gospodinjstev kaže na potencial za zmanjševanje končne porabe energije v gospodinjstvih z razvojem okoljsko usmerjenega obnašanja oziroma pozitivnih navad pri rabi energije.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije uvršča 72 odstotkov gospodinjstev med “ekološko ozaveščene” in 28 odstotkov med “ekološko neozaveščene”.

Okoljska ozaveščenost gospodinjstev o učinkoviti rabi energije (Vir: REUS 2022)

Vpliv pandemije COVID-19 na ozaveščenost gospodinjstev o energetski učinkovitosti

Primerjava rezultatov Raziskave REUS za obdobje od leta 2019 do 2022 kaže, da se je v obdobju pandemije COVID-19 statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki želijo znižati količinsko porabo energije, kar je pozitivna sprememba.

Pandemija je imela tudi dva negativna vpliva, vendar ta razlika ni tako statistično značilna. Deleža ekološko neozaveščenih gospodinjstev in gospodinjstev, ki razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabila energijo in jih pri tem motivira predvsem prihranek denarja, sta se povečala.

Skoraj tri četrtine gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, meni, da sta prihranek in okolje enako pomembna.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022

Rajko Dolinšek / Informa Echo Rajko Dolinšek

Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu priprave posodobljenih okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo s podatki iz raziskave REUS 2022.

Kazalec okolja o vedenju in ravnanju: [OP06] Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si

Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.

Glavni sofinancer
Raziskave REUS