24.12.2021
Avto in drugi načini mobilnosti
Za večino gospodinjstev je osebni avto najpogostejša oblika prevoza ne glede na cilj poti in razdaljo do cilja v kraju bivanja ali izven kraja bivanja.
Tudi dejstvo, da je prevoz z osebnim avtom najdražji način prevoza, večine gospodinjstev ne odvrne od uporabe avtomobila in jih spodbudi k uporabi drugih oblik mobilnosti. Glede na način poseljenosti Slovenije in omejene možnosti javnega potniškega prevoza v posameznih krajih je to razumljivo. Vendar je razloge, da je avto primarno prevozno sredstvo za vse destinacije, potrebno obravnavati širše.
Razlogi za izbiro prevoza
Razlogi, s katerimi gospodinjstva pogojujejo izbiro prevoza, so predvsem osebne oziroma subjektivne narave. Vendar so kljub temu ključni dejavnik pri odločanju o načinu prevoza. Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je za dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev čas, ki ga porabijo za pot, ključni dejavnik pri izbiri prevoza. Sledijo cena prevoza (40 %), udobje (36 %) in obstoječe navade (22 %). Vplivi na okolje predstavljajo ključni dejavnik pri izbiri prevoza v manj kot desetini (6 %) vseh gospodinjstev.
Okoljski izzivi pri izbiri mobilnosti
V zadnjih letih postaja potreba po okolju prijaznejšem prometu ključni izziv, saj z izpusti vsakodnevnih prevozov prispevamo k podnebnim spremembam. Za doseganje državnih ciljev in ciljev EU, kot sta prehod v nizkoogljično družbo in povečanje energetske učinkovitosti za 35 % do leta 2030, bodo potrebne korenite spremembe tudi pri izbiri načina mobilnosti.
Kljub navedenim razlogom za in proti uporabi avtomobilov, pa osebni avto ostaja glavno prevozno sredstvo za vse destinacije. Obstoječe alternative za uporabo avtomobila imajo prav tako svoje prednosti in slabosti. Vožnjo z avtom pa lahko v mnogih primerih kombiniramo z drugimi načini mobilnosti in prihranimo pri stroških za gorivo pri tem pa prispevamo k zmanjšanju vplivov na podnebje.
Drugi načini mobilnosti
Kako Slovenci uporabljamo javni potniški prevoz
Večina slovenskih gospodinjstev mestnega in primestnega avtobusa ali vlaka ne uporablja ali pa ga uporablja zgolj občasno. Rezultati Raziskave REUS 2021 kažejo, da več kot četrtina (27 %) gospodinjstev nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP), samo desetina (10 %) gospodinjstev pa ga uporablja redno (1-7 krat tedensko). Gospodinjstva v večjih mestih javni prevoz uporabljajo pogosteje.
Omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja okužb s Covid-19 so v kriznem obdobju od 2020 do 2021 dodatno otežili redno uporabo javnega potniškega prevoza. Spremembe so bile najbolj očitne pri učencih in študentih, ki so zaradi okoliščin pouk in predavanja v glavnem spremljali od doma oziroma na daljavo in so javni prevoz uporabljali le občasno.
Pogoji, pod katerimi bi uporabljali javni potniški prevoz
V okvirju raziskave REUS 2021 smo preverili tudi pod katerimi pogoji bi bila gospodinjstva pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Največji delež gospodinjstev je kot glavni pogoj navedel »boljše povezave«. Sledijo »hitrejši prevoz«, »cenejši javni prevoz«, možnost, »da je v primeru kombiniranega prevoza zagotovljena povezava do cilja«, »več voženj med tednom«, »več voženj med vikendi in prazniki«, »manjše število potnikov« in »boljša kakovost vozil«.
Ostaja dejstvo, da je samo majhen delež gospodinjstev v Sloveniji pripravljen v naslednjih 12 mesecih začeti uporabljati oz. povečati uporabo javnega potniškega prevoza.
Kolo ali hoja kot alternativni načini mobilnosti
Večina ljudi se premalo giba, zato sta vožnja s kolesom in hoja priporočljivi iz psihofizičnih razlogov. Pri izbiri prevoza pa to žal ni ključni dejavnik, kljub temu, da se je povečal delež gospodinjstev, ki v kraju bivanja poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo in kolesarijo.
V obdobju 2010-2017 se je nekoliko povečala uporaba okolju prijaznih oblik mobilnosti (javni potniški prevoz, kolo, hoja) kot dodatnega načina mobilnosti ob avtomobilu za pot v kraju bivanja, za pot na delo zunaj kraja bivanja in za pot na izlete.
Vpliv letnih časov
Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Pri izbiri okolju prijaznejših oblik mobilnosti je kolo poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino anketiranih, pozimi pa samo za 7 % anketiranih. Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju.
Med najverjetnejšimi alternativnimi načini mobilnosti v prihodnosti je na prvem mestu hoja, vendar se je odstotek gospodinjstev, ki so izbrali to možnost nekoliko zmanjšal. Pripravljenost za uporabo kolesa ostaja enaka.
Kombiniran prevoz omogoča nove možnosti
V obdobju 2010-2017 se je povečal delež gospodinjstev, ki poleg avtomobila dodatno uporabljajo javni prevoz za pot na delo. V kriznem obdobju od 2020 do 2021 pa so omejitveni ukrepi dodatno otežili redno uporabo javnega potniškega prevoza.
Pri uporabi javnega potniškega prevoza in pri zamenjavi lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti so odločilni dejavniki dobre povezave, vozni redi in porabljen čas.
Na voljo je tudi vse več možnosti za kombiniran prevoz (multi modalni transport). V večjih mestih je na voljo izposoja koles, ki je povezana tudi s sistemom park and ride (P+R), kjer na obrobju mesta pustimo avto in pot nadaljujemo s kolesom ali mestnim avtobusom. Car sharing postaja zanimiva izbira za medkrajevna potovanja. Razvija se tudi mikromobilnost (navadni in električni skiroji, rolerji, …).
Ugotovitev
Okoliščine spreminjajo naš način življenja. Več ljudi vsaj občasno dela od doma, po potrebi se uvaja učenje na daljavo, dostava hrane na dom je postala bolj običajna, potovanja so za enkrat bolj omejena in poti po nakupih skrbneje načrtovane. Pri tem pa se spreminjajo tudi potrebe po mobilnosti in mobilne storitve.
Pripravo članka je omogočil MZI DE
Kazalec okolja Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Mogoče te še zanima
Glavni sofinancer
Raziskave REUS
Partnerji
Raziskave REUS
You must be logged in to post a comment.