16.11.2022
Predstavitev rezultatov raziskave REUS GOS 2022
14.11.2022 v Hiši EU v Ljubljani je bilo predstavljenih nekaj ključnih izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS GOS 2022. V uvodnih nagovorih in na omizju so predstavniki državne uprave in stroke predstavili usmeritve in aktivnosti, ki v času energetske krize lahko zagotovijo spremembo vedenja in ravnanja v smeri preudarne in varčne rabe energije kljub nižjim, zamejenim cenam.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, MZI (Foto: arhiv MOP)
Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje, MOP (Foto: arhiv MOP)
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike in Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje sta v uvodu predstavila ključne usmeritve in načrtovane aktivnosti, ki se v času energetske krize pripravljajo na Ministrstvu za infrastrukturo in na Ministrstvu za okolje in prostor. Pri tem sta poudarila pomen in uporabnost podatkov, ki jih kontinuirano omogoča Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS.
Rajko Dolinšek, promoter učinkovite rabe energije
Rajko Dolinšek je v prvem delu predstavil Model sinergijskega povezovanja prizadevanj (model MSPP, avtor Olivera Baćović Dolinšek), in Ekosistem učinkovitega ravnanja z energijo (ekosistem EURE) ki so ju razvili v agenciji Informa Echo kot nadgradnjo Raziskave REUS. Model MSPP je namenjen povezovanju prizadevanj za učinkovito ravnanje z energijo v EU, državah članicah, gospodarstvu in v gospodinjstvih. Ekosistem EURE pa je prototip delovanja modela MSPP, ki se razvija in izvaja v Sloveniji in ki ga je Evropska okoljska agencija EEA predstavila kot vzorčni projekt na ravni EU.
V nadaljevanju je Dolinšek predstavil nekaj ključnih izsledkov raziskave REUS GOS 2022 v obliki infografik in izpostavil naslednje ugotovitve:
- O učinkoviti rabi energije razmišlja štiri petine anketiranih gospodinjstev (81%). Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (78 odstotkov), drugi najpogostejši vir so dobavitelji energije (50%), tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada (38%).
- Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja ena četrtina (25%) v raziskavi sodelujočih gospodinjstev. Sledijo električna energija (16%), daljinska toplota (13%), zemeljski plin (11%), kurilno olje (11%) in energija okolja (9%).
- Glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje, ki ga uporablja skoraj polovica anketiranih gospodinjstev (45%). Sledijo etažno centralno ogrevanje (22%), lokalno ogrevanje (16%) in centralno daljinsko ogrevanje (13%).
- Tri petine anketiranih gospodinjstev (59 %) delijo stroške ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, ena četrtina (24%) po uporabni površini. Slaba desetina (7%) pa ne delijo stroške.
- Točno polovica (50%) anketiranih gospodinjstev vzdržuje dnevno notranjo temperaturo v sezoni ogrevanja pri 21 do 22 stopinjah Celzija. Četrtina (26%) vzdržuje temperaturo pri več kot 22 stopinjah Celzija in druga četrtina (23%) pri temperaturi manj kot 21 stopinjah Celzija.
- Delež anketiranih gospodinjstev s klimatsko napravo se je v treh letih povečal za deset odstotnih točk na 44 odstotkov.
- Slaba desetina (8%) anketiranih gospodinjstev nima avtomobila, polovica (49%) ima eden, ena tretjina (32%) ima dva in desetina (10%) pa tri ali več avtomobilov.
- O nakupu električnega avtomobila razmišlja slaba desetina (7%) vprašanih.
Okrogla miza / Erik Potočar (MZI), Borut Rajer (Borzen), Matjaž Česen (CEU IJS), Mojca Vendramin (Eko sklad), Rajko Dolinšek (Informa Echo), Marko Maver (MOP)
Iztočnica omizja, v katerem so sodelovali Borut Rajer (Borzen), Erik Potočar (MZI), Marko Maver (MOP), Matjaž Česen (CEU IJS), Mojca Vendramin (Eko sklad) in Rajko Dolinšek (Informa Echo) je bila kako kljub nižjim, reguliranim cenam energije zagotoviti izvajanje ukrepov doma, v službi, v javnih ustanovah in ravnati z energijo preudarno in varčno. Sodelujoči so predstavili svoje poglede, ugotovitve in predloge, ki lahko konstruktivno prispevajo k reševanju energetske krize. Enotni so bili v tem, da je ozaveščanju in informiranju potrebno posvečati več pozornosti in namenjati več javnih sredstev pri tem pa razvijati strokovna znanja na področju vedenja in ravnanja z energijo. Pogledi strokovnjakov iz različnih področij so razkrili tudi različne načine uporabe podatkov raziskave REUS od analiz, okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo, energetskega opismenjevanja, informiranja o učinkovitih tehnologijah do motivacijskih pristopov, ki lahko povečajo učinke predlaganih ukrepov. Dogodek je v živo in preko spleta spremljalo 65 udeležencev.
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
You must be logged in to post a comment.