14.12.2022
Pandemija ni vplivala na odnos gospodinjstev do okolja in rabe energije
Polovica slovenskih gospodinjstev ima pozitiven odnos do okolja in rabe energije in ta odnos tudi aktivno prenašajo v prakso. V drugi polovici gospodinjstev tako obstaja precejšen potencial za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo.
V kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, smo ugotovili s primerjavo deklariranega odnosa 1.013 anketiranih gospodinjstev do okolja in rabe energije z njihovim ravnanjem pri rabi energije.
Glede na rezultate smo jih razvrstili v tri skupine: aktivna, skeptična in pasivna gospodinjstva. Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev smo uvrstili med energetsko ozaveščene, saj so tudi skeptiki seznanjeni z okoljsko problematiko. Na drugi strani pasivna gospodinjstva obravnavamo kot energetsko neozaveščena.
Segmentacija gospodinjstev glede odnosa do rabe energije in okolja
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije za gospodinjstva – REUS 2022 kaže, da ima (samo) polovica (51 %) slovenskih gospodinjstev aktiven odnos do okolja in rabe energije. Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina in svoja prepričanja tudi aktivno prenašajo v prakso. Pri opisovanju vsakodnevnega ravnanja z energijo jih odlikuje nadpovprečna učinkovitost. V največji meri se aktivna gospodinjstva razlikujejo od pasivnih in skeptičnih gospodinjstev po tem, da jim ni vseeno za okolje.
Dobra četrtina gospodinjstev (28 %) ima pasiven odnos do okolja in rabe energije. Pasivna gospodinjstva se podpovprečno pogosto strinjajo s trditvami v zvezi z vsakdanjim vedenjem pri rabi energije in odnosu do okolja in jim je za podnebne spremembe in ekologijo bolj kot ne vseeno. To je segment, ki se ne vede oziroma ne deluje energetsko varčno.
Petina gospodinjstev (21 %) se uvršča v skupino skeptikov. Skeptična gospodinjstva so pri večini trditev na ravni populacije ali malo pod povprečjem. Z okoljsko problematiko so na splošno seznanjena, vendar v ekološko in energetsko varčno ravnanje ne vlagajo veliko truda. Pri razmišljanju glede ekologije in podnebnih sprememb so bližje segmentu aktivnih, glede ozaveščenosti in ravnanja pa so bliže segmentu pasivnih gospodinjstev.
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med energetsko ozaveščena gospodinjstva, saj so tudi skeptična gospodinjstva dokaj učinkovita pri rabi energije, medtem ko pasivna gospodinjstva uvrščamo med energetsko neozaveščena gospodinjstva.
Iz navedenega sledi, da so slabe tri četrtine slovenskih gospodinjstev (72 %) ozaveščene glede odnosa do rabe energije in okolja, dobra četrtina (28 %) je neozaveščena.
Delež ozaveščenih gospodinjstev se je v času pandemije z virusom SARS-CoV-2 zmanjšal, vendar ta sprememba statistično ni značilna.
Zdravje kot prioriteta v življenju
Pri vprašanju, kaj je za gospodinjstva najpomembnejše v življenju, se je v primerjavi z merjenjem iz leta 2019 delež gospodinjstev, ki so kot prioriteto navedla zdravje, povečal za 11 odstotnih točk. To vprašanje ne vpliva pomembno na ozaveščenost gospodinjstev glede učinkovite rabe energije in okolja, ampak zgolj potrjuje, da je zdravje v zadnjih dveh in pol letih, v času pandemije virusa SARS-Cov-2, pridobilo na pomenu.
Ugotovitev
Delež ozaveščenih gospodinjstev se je v preteklih dveh letih nekoliko zmanjšal. Pri polovici slovenskih gospodinjstev obstaja potencial za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo.
Rajko Dolinšek
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
You must be logged in to post a comment.