05.11.2022
Ekološki odtis – kako konkretno ovrednotimo svojo potrošnjo?
Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga naš potrošniški način življenja predstavlja za okolje.
Ekološki dolg
Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno pomika proti pomladi – Slovenija živi »na puf« že od 18. aprila, svet pa od 28. julija.
Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža prihodnost, tako našo kot za naše zanamce. Ekološki dolg predstavlja idejo, da je za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji potrebno živeti znotraj meja biokapacitete, se pravi prilagoditi način življenja tako, da ne potrošimo več virov kot jih narava lahko obnovi v določenem obdobju. Da bi to dosegli ob sočasnem zagotavljanju kakovosti življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.
Človeštvo že od leta 1971 presega zmogljivosti našega planeta. Posledice takšnega ravnanja se kažejo tako v degradaciji okolja kot tudi v podnebnih spremembah, ki med drugim povzročajo vedno hujše ekstremne vremenske pojave,požare, suše in poplave. Poleg škode, ki jo povzroča ljudem, tudi resno ogroža svetovne ekosisteme, ki nam zagotavljajo hrano, pitno vodo in druge naravne vire.
Ekološki odtis
Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga naš potrošniški način življenja predstavlja za okolje. Organizacija GFN je razvila način njegovega spremljanja in vrednotenja, ki je sestavljen iz šestih glavnih komponent: kmetijske površine, pašniki, ribolovna območja, gozdovi, pozidane površine in ogljični odtis.
Tako kot biokapaciteta je izražen v globalnih hektarjih, ki predstavljajo ovrednotenje vseh produktivnih površin na svetu, ki jih imamo na voljo za zagotavljanje bivanjskih pogojev, npr. čistega zraka in pitne vode, ter proizvodnje vseh za življenje potrebnih dobrin. Te poleg hrane in oblačil vključujejo tudi stavbe, pohištvo, elektriko itn.
Trenutno trošimo toliko, kot da bi imeli na voljo poleg našega še dodatne tri četrtine oz. 75 % enakega planeta. Če bi vsi živeli tako kot Slovenci ali povprečni Evropejci, pa bi potrebovali več kot tri cele Zemlje! Takšno potratno ravnanje je negospodarno in na dolgi rok nevzdržno in neodgovorno.
Ogljični odtis je v zadnjih 50 letih postal največji delež ekološkega odtisa in glavni problem razvitih držav, vključno s Slovenijo. Predstavlja potrebno površino gozdov in drugih ponorov ogljika za odstranitev dodatnih toplogrednih plinov, ki jih človeštvo izpušča v zrak, iz ozračja. Toplogredni plini nastajajo zaradi svetovne odvisnosti od premoga, plina in predvsem nafte za proizvodnjo elektrike, toplote in pogon vozil. S tem bi preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb. Kljub opozorilom znanstvenikov, vlade po svetu še vedno več vlagajo v plinovode in nove ceste kot pa v obnovljive vire in železnice, čeprav nas je prav ta pristop pripeljal v trenutno zagato.
Izračun osebnega ekološkega odtisa
Naš življenjski slog se odraža v našem ekološkem odtisu, saj narekuje naše navade v zvezi z nakupovanjem, prehranjevanjem in potovanji, ki predstavljajo pritisk naše potrošnje na obnovitveno sposobnost naravnih ekosistemov.
Svoj ekološki odtis lahko ocenimo s kalkulatorjem na povezavi, kjer najdemo tudi napotke za njegovo zmanjšanje.
Kako lahko torej zmanjšamo ekološki odtis?
Zmanjšanje ekološkega odtisa se sliši kot zahteven izziv, a s pametnim načrtovanjem in vlaganjem v primerne tehnološke in sonaravne rešitve lahko poskrbimo za naše okolje in hkrati ohranjamo ali celo izboljšamo kvaliteto našega življenja. Organizacija GFN je številne dobre prakse zbrala v okviru svoje kampanje za premik datuma ekološkega dolga #movethedate.
Najlažje bo, če se vprašamo, kakšen svet želimo zapustiti našim zanamcem. Prihodnost je lahko taka, da namesto stresnega prebijanja skozi prometne zamaške v lastnem avtu pot opravimo s hitrim in udobnim vlakom. Lahko je videti tako, da se za zanesljivo proizvodnjo elektrike zanašamo na s soncem obsijano streho v dobro izoliranem in udobnem stanovanju, da nosimo kvalitetna in trpežna oblačila, da lahko preprosto popravimo elektronske in druge naprave ter da uživamo v lokalni, ekološko pridelani hrani.
Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 svoj ekološki odtis zmanjšala za 20 %. Zaradi omogočanja njegovega spremljanja ARSO omenjeni cilj vključuje v Poročilo o okolju v RS (Poglavje 11) kot enega glavnih kazalnikov. Da ga dosežemo, moramo razogljičiti energetiko, preiti na električna vozila, izdatno izboljšati javni prevoz in povečati energetsko učinkovitost stavb in industrije. Spremeniti moramo tudi navade potrošnikov, npr. zmanjšati moramo delež mesa in mlečnih izdelkov v prehrani ter bolj trajnostno naravnati svoje nakupe in načine potovanja, ki bodo zato morali postati dostopnejši. S temi ukrepi bomo hkrati ublažili posledice podnebnih sprememb in se prilagodili nanje.
Ugotovitev
Doseganje zgoraj opisanega sveta ni znanstvena fantastika, temveč nujna realnost, brez katere za nas ni prihodnosti na tem planetu. Na dolgi rok »na puf« ne moremo živeti; naš planet nas že sedaj opozarja na posledice naših dejanj, zato moramo nujno in takoj ukrepati. Veliko lahko prispevamo sami – poleg prilagoditev življenjskega sloga je nujno in naša dolžnost, da od svojih izvoljenih predstavnikov zahtevamo potrebne ukrepe za zmanjšanje ekološkega dolga ter zagotavljanje prihodnosti ne samo za nam, ampak za celoten ekosistemu, ki je naš dom na tej majhni modro-zeleni frnikoli, ki drvi skozi črnino vesolja.
Članek je omogočil MOP ARSO v sklopu ozaveščanja in informiranja o podnebnih spremembah z uporabo kazalcev okolja in poročila o stanju okolja 2022.
Kazalec okolja o vedenju in ravnanju Ekološki odtis lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Morda te še zanima
You must be logged in to post a comment.